Po podatkih Jonesove analize je povpraševanje po električni energiji med 28. marcem in 26. aprilom glede na enako obdobje lani v Veliki Britaniji upadlo za 15 odstotkov, v evropski sedemindvajseterici pa za 13 odstotkov. Največji padec porabe je med članicami Unije zabeležila Italija s 23 odstotki, sledili sta Španija in Francija.
Najbolj je zmanjšanje povpraševanja prizadelo premogovne elektrarne, v katerih je proizvodnja upadla za več kot 40 odstotkov, saj je premog, kot je pojasnil Jones, trenutno najdražje gorivo.
Proizvodnja, ki jo poganja lignit, se je skrčila za 43 odstotkov, proizvodnja s pomočjo črnega premoga za 42 odstotkov, proizvodnja v plinskih elektrarnah pa medtem za 30 odstotkov.
»Najbolj dramatičen padec proizvodnje v premogovnih elektrarnah je v zadnjih 30 dneh doživela Nemčija, kjer se je ta v elektrarnah na lignit zmanjšala za 55 odstotkov, v tistih na črni premog pa za 65 odstotkov. Poleg tega je usahnil običajni nemški izvoz električne energije v sosednje države. Ob 9-odstotnem skrčenju povpraševanja na nacionalni ravni se je zato proizvodnja v tej državi zmanjšala za skoraj dvakrat toliko, za 17 odstotkov,« je zapisal Jones.
»Zmanjševanje proizvodnje v evropskih premogovnih elektrarnah pomeni, da premog v teh državah predstavlja rekordno majhen delež v strukturi proizvodnih virov. V evropski sedemindvajseterici in Veliki Britaniji je imel v povprečju zgolj 11-odstotni delež, v enakem obdobju lani pa 16-odstotnega,« je dejal Jones.
Pri tem je omenil, da je v 30-dnevnem obdobju, ki ga je zajela analiza, več držav po več dni zapored proizvajalo električno energijo brez vsakršne rabe premoga. V Romuniji in Grčiji se je delež premoga v strukturi virov v tem obdobju glede na enako obdobje lani več kot prepolovil in je zdaj pri dobrih 10 odstotkih.
Učinek upada proizvodnje v premogovnih in plinskih elektrarnah je še povečalo 28-odstotno povečanje proizvodnje v sončnih elektrarnah, ki je posledica novozgrajenih naprav in zelo sončnega aprila, je dejal Jones.
»Skupaj s splošnim upadom povpraševanja to pomeni, da je v mnogih državah delež obnovljivih virov aprila dosegel rekordno visoko raven, proizvodnja električne energije s pomočjo fosilnih goriv pa rekordno nizko raven. Vetrna in sončna energija sta v Uniji in Veliki Britaniji v zadnjih 30 dneh skupaj dosegli rekordni 23-odstotni delež, kar na poti do brezogljičnih elektroenergetskih sistemov ponuja dragocena spoznanja,« je pojasnil.
Po njegovih navedbah je to »doslej največji delež v kateremkoli 30-dnevnem obdobju in je za 5 odstotnih točk večji od deleža v enakem obdobju lani, ki je dosegel 18 odstotkov«.
Zaradi zmanjšanja proizvodnje v premogovnih in plinskih elektrarnah so se izpusti CO2 v evropski elektroenergetiki v obravnavanem obdobju glede na lansko zmanjšali s približno 78 milijonov ton na 48 milijonov ton CO2, kar pomeni 39-odstotni upad. Lani so izpusti CO2 v elektroenergetiki v Uniji in Veliki Britaniji skupaj na letni ravni dosegli 844 milijonov ton CO2, kar je bilo že tako ali tako 29 odstotkov manj kot šest let pred tem, je poudaril Jones.
»Podatki o tej krizi brez primere kažejo, da lahko elektroenergetski sistemi delujejo nemoteno in zanesljivo, tudi če delež spremenljivih virov energije, kot sta veter in sonce, naraste na raven, kakršne nismo pričakovali vsaj do leta 2025,« ocenjuje Jones.
Je pa omenjeni analitik opozoril, da »je ta 'razglednica iz prihodnosti' elektroenergetskega sistema jasno pokazala na pomanjkanje prožnosti, saj se številne elektrarne v odgovor na nizke ali negativne tržne cene niso mogle zaustaviti«.
»Elektroenergetski sistemi morajo postati veliko prožnejši, da bodo v prihodnje sposobni sprejeti večji delež proizvodnje iz vetrnih in sončnih elektrarn, med drugim s 'prilagodljivim odjemom', ki se lahko zamakne v čas, ko je elektrika poceni,« je poudaril.
Ko je ponudba med krizo presegla povpraševanje, je prišlo do »izrazitega povečanja« pogostosti negativnih cen na trgu električne energije, je omenil Jones.
Njegova analiza nedavnih podatkov združenja ENTSO-E je pokazala, da so bile cene v času kosila v nedeljo, 5. aprila, negativne sočasno v desetih državah Unije. »Kljub temu se je proizvodnja v nekaterih termoelektrarnah nadaljevala, kar nakazuje na pomanjkanje prožnosti,« je pojasnil.
Kot je omenil, so najmanj prožne med termoelektrarnami tiste na lignit, ki so električno energijo v času negativnih cen 5. aprila proizvajale v Nemčiji, Bolgariji in na Češkem.
Relativno neprožne so tudi jedrske elektrarne, je dejal Jones in dodal, da je ob velikonočnem koncu tedna, ko so bile cene prav tako negativne, obratovala večina jedrskih elektrarn razen tistih v Franciji in Nemčiji.
»Veliko je bilo razprav o tem, kakšen je potencial za prožno delovanje jedrskih elektrarn glede na to, da so omrežja čedalje bolj razogljičena. Tehnično je to pri nekaterih vrstah reaktorjev mogoče. V Franciji je državna družba EDF v času negativnih cen zmanjšala proizvodnjo v svojih jedrskih zmogljivostih za tretjino, s 37 na 25 gigavatov,« je povedal Jones.
Po drugi strani so bile v nedavnih obdobjih negativnih cen, kot je poudaril analitik, relativno neprožne tudi nekatere vetrne in sončne ter elektrarne na biomaso, in to kljub tehnični zmožnosti zaustavitve.
»Da bi povečali prožnost zmogljivosti za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, potrebujemo tehnične investicije, ki jih mora spremljati reforma trga. Nove državne pogodbe ali subvencije bi bile denimo lahko zasnovane tako, da bi spodbujale ustrezen odziv naprav na obnovljive vire v času negotovosti v sistemu,« je sklenil Jones.
Celotna analiza je na voljo TUKAJ.