Vse dražja voda in vse daljša obdobja brez padavin nas silijo k razmišljanju, kako lahko vodo ne le pametno izkoristimo takrat, ko je na voljo, ampak jo tudi zadržimo za sušne dni. Deževnica ima številne prednosti, še največja je ta, da je (za enkrat) še zastonj.

Da je voda bogastvo, se v nekaterih državah že dobro zavedajo. V Sloveniji, ki ima to srečo, da je zelo vodnata dežela, je to zavedanje sicer nekoliko nižje, a kljub temu vse več posameznikov išče nasvete, kako primerno uloviti, shraniti in uporabiti vodo, ki nam dobesedno pade z neba. Na dan namreč posameznik po podatkih Gradbenega inštituta ZRMK  porabi približno 53 litrov pitne vode za kopanje, pomivanje posode, kuhanje in pitje ter še 45 litrov vode za opravila, kjer bi namesto pitne vode lahko uporabljali deževnico - na primer za zalivanje vrta, pranje avtomobila, splakovanje stranišč, pranje perila in čiščenje. Na leto tako vsak prebivalec Slovenije porabi približno 250 kubičnih metrov vode, od tega 100 kubičnih metrov v gospodinjstvu.

Vodo, ki je torej lahko slabše kakovosti, je smiselno nadomestiti z deževnico, ki jo s strehe speljemo skozi filtre v hranilnik. Neprimerne so (poleg salonitne) strehe z grobimi betonskim strešniki, bitumenskimi strešniki in tako imenovane zelene strehe, torej tiste, ki so položne in poraščene z rastlinami. V teh strehah je namreč veliko prahu in drugih delcev. Še bolj kot kritina pa je pomemben zbiralnik. Ta mora biti primerno velik, imeti mora primerno lokacijo ter zaščito pred neposredno sončno svetlobo, saj bi v nasprotnem primeru v njem nastajale alge. Na trgu lahko dobite različne zbiralnike iz nerjaveče pločevine in plastike, najbolje pa je, če je narejen iz fino obdelanega betona in vkopan dovolj globoko v zemljo, da pozimi voda v njem ne zamrzne. Pred nakupom ali izgradnjo zbiralnika upoštevajte velikost strehe, količino in pogostost padavin v vašem kraju, pa tudi svoje želje in potrebe.

Še preden spustimo vodo iz strehe v zbiralnik, jo je treba očistiti listja, prahu in drugih morebitnih nečistoč. V vertikalen žleb, ki vodi iz strehe, namestimo dva filtra, svetujejo na ZRMK. Najprej zbiralnik listja, ki je vstavljen v žleb in v katerem se ustavijo večji delci, kot so listje in vejice. Ta filter večkrat očistimo. Drugi filter pa je tako imenovan separator, ki ga namestimo pred vstopom v hranilnik. Ta omogoči, da gre v hranilnik le voda, ki gre skozi mrežo v žlebu, ostala voda s smetmi pa gre naprej v odtok. Pred vstopom v razdelilno omrežje potuje voda še skozi fini filter z aktivnim ogljem. Brez vgrajenega grobega filtra se hitro umaže tako voda v hranilniku kot tudi fini filter z aktivnim ogljem, kar povzroči padec tlaka v omrežju. Ob nakupu finega filtra pazite, da je zanesljiv in enostaven za čiščenje.

Hranilnik s tlačno črpalko (oziroma napravo za povečanje tlaka), ki jo potrebujete za poganjanje vode po sistemu, povežemo s sesalno cevjo, ki je lahko toga ali gibljiva. Deževnica namreč v hranilniku ni pod tlakom, zato moramo tega ustvariti, če želimo vodo poganjati po sistemu. Pri tem je pomembno, da je med črpalko in hranilnikom vgrajena protipovratna loputa ter da je naprava pravilno dimenzionirana. Zato je najbolje poiskati nasvet strokovnjakov, lahko tudi energetskih svetovalcev.