Če želimo ostati na poti, ki omejuje globalno segrevanje na 1,5 °C, morajo zmogljivosti obnovljivih virov energije (OVE) zrasti s približno 3000 GW danes na več kot 10.000 GW leta 2030, kar je povprečno 1000 GW letno. Obenem bo treba svetovne naložbe v tehnologije energetskega prehoda, ki so leta 2022 dosegle nov rekord v višini 1,3 bilijona USD, na letni ravni povečati za več kot štirikrat na pet bilijonov dolarjev, kaže predogled svetovnih energetskih prehodov, ki ga je nedavno objavila Mednarodna agencija za obnovljivo energijo (IRENA). 

Svetovni energetski prehod je skrenil s poti, poslabšali pa so ga učinki globalnih kriz, je poudarjeno v predogledu svetovnih energetskih prehodov (World Energy Transitions Outlook Preview), ki ga je na konferenci o energetskem prehodu v Berlinu predstavil generalni direktor IRENA Francesco La Camera. Predogled, ki opozarja na dramatično pomanjkanje napredka, poziva k strateškemu premiku v smeri energetskega prehoda.

Napredek je bil sicer dosežen, zlasti v elektroenergetskem sektorju, kjer so obnovljivi viri energije v 2022 predstavljali 40 odstotkov nameščene proizvodnje električne energije po vsem svetu. Je pa uvedba obnovljivih zmogljivosti omejena na določene dele sveta. Kitajska, Evropska unija in Združene države so lani prispevale dve tretjini vseh dodanih zmogljivosti, s čimer se je zaostanek držav v razvoju dodatno povečal.

Toda za ohranitev meje globalnega segrevanja pri 1,5°C morajo do leta 2030 kumulativne naložbe v tehnologije energetskega prehoda obsegati 44 bilijonov USD, pri čemer bodo prehodne tehnologije predstavljale 80 odstotkov celotnega zneska ali 35 bilijonov USD. Med naložbami pa je treba dati prednost učinkovitosti, elektrifikaciji, širitvi omrežja in prožnosti, je še navedeno v predogledu.

»V manj kot 30 letih se mora zgoditi temeljita in sistemska preobrazba svetovnega energetskega sistema, kar zahteva potrebo po novem pristopu za pospešitev energetskega prehoda,« je poudaril La Camera in dodal: »Poudarek se mora premakniti s ponudbe na povpraševanje v smeri premagovanja strukturnih ovir, ki ovirajo napredek.« Po njegovih besedah opisuje predogled agencije IRENA tri prednostne stebre energetskega prehoda. Ti vključujejo fizično infrastrukturo, politične in regulativne dejavnike ter dobro usposobljeno delovno silo, kar »zahteva znatne naložbe in nove načine (so)delovanja, kjer lahko vsi akterji odigrajo optimalno vlogo pri prehodu«.

Objavljeni predogled še opozarja, da pomanjkanje napredka dodatno povečuje potrebe po naložbah, in poziva k sistematični spremembi obsega in vrste naložb, da bi dali prednost energetskemu prehodu.

Vse nove naložbene odločitve je treba tako skrbno oceniti, da bi hkrati spodbudili prehod in zmanjšali tveganje nasedlih sredstev. In kot je še poudarjeno v predogledu, ostaja približno 41 odstotkov načrtovanih naložb do leta 2050 usmerjenih v fosilna goriva. Po oceni iz predogleda je treba približno 1 bilijon USD načrtovanih letnih naložb v fosilna goriva do leta 2030 preusmeriti v prehodne tehnologije in infrastrukturo, da bi dosegli cilj 1,5 °C.

Poleg tega je treba okrepiti bolj pravično usmerjanje naložb v države, za kar je potrebna intervencija javnega sektorja. Leta 2022 je namreč 85 odstotkov svetovnih naložb v obnovljivo energijo koristilo manj kot 50 odstotkom svetovnega prebivalstva.

La Camera v zvezi s tem pojasnjuje, da zahteva doseganje energetskega prehoda »močnejše mednarodno sodelovanje, vključno s skupnimi prizadevanji za usmerjanje več sredstev v države v razvoju«.

Agencija IRENA bo celotno poročilo World Energy Transitions Outlook objavila pozneje letos.