Posledice podnebnih sprememb se povečujejo s tolikšno hitrostjo, da bi lahko premagale našo sposobnost prilagajanja nanje, pri tem pa se nekaterim učinkom podnebnih sprememb že zdaj ni več mogoče izogniti, obenem je tudi vse manj priložnosti za ukrepanje, je med drugim poudarjeno v novem poročilu o vplivih podnebnih sprememb Mednarodnega panela za podnebne spremembe (IPCC), ki deluje pod okriljem Združenih narodov (ZN).

Ena od glavnih ugotovitev poročila je, da podnebne spremembe, ki jih povzroča človeštvo, že vplivajo na naravo in ljudi intenzivneje, pogosteje in na širšem geografskem območju, kot predhodno domnevano.

Poleg tega poročilo ugotavlja, da se bodo tveganja (vremenske ujme, izumrtje vrst, uničenje ekosistemov itd.), povezana s podnebnimi spremembami, v naslednjih dveh desetletjih neizogibno povečevala, obenem je priložnosti za ukrepanje vse manj.

Da bi se izognili vse večji izgubi življenj, biotske raznovrstnosti in infrastrukture, so potrebni ambiciozni in pospešeni ukrepi za prilagajanje na podnebne spremembe, obenem pa hitro in močno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

Ugotovitve iz poročila poudarjajo potrebo po tem, da postane Evropa odpornejša na podnebne spremembe in da se pripravi na neizogibne posledice podnebne krize.

Doslej je bil napredek pri prilagajanju na podnebne spremembe neenakomeren in vse več je vrzeli med sprejetimi in potrebnimi ukrepi za obvladovanje naraščajočih tveganj, še ugotavlja novo IPCC poročilo. Te vrzeli so največje med prebivalstvom z nižjimi dohodki.

»To poročilo je strahovito opozorilo o posledicah neukrepanja,« je ob izdaji poročila dejal Hoesung Lee, predsednik IPCC.

Poročilo poudarja nujnost takojšnjega in bolj ambicioznega ukrepanja pri obravnavi podnebnih tveganj. »Polovični ukrepi niso več možnost,« izpostavlja Lee.

Svet se v naslednjih dveh desetletjih sooča z neizogibnimi številnimi nevarnostmi zaradi globalnega segrevanja za 1,5 °C glede na predindustrijsko raven. Tudi začasno preseganje te stopnje segrevanja bo povzročilo dodatne hude posledice, od katerih bodo nekatere nepopravljive, izpostavljajo avtorji poročila. 

Poročilo ponuja tudi nov vpogled v potencial narave, ne le za zmanjšanje podnebnih tveganj, temveč tudi za izboljšanje življenja ljudi.

»Zdravi ekosistemi so bolj odporni na podnebne spremembe in zagotavljajo življenjsko kritične storitve, kot sta hrana in čista voda,« je ob izdaji poročila dejal znanstvenik in sopredsedujoči IPCC Hans-Otto Pörtner.

»Z obnovo degradiranih ekosistemov ter učinkovitim in pravičnim ohranjanjem 30 do 50 odstotkov zemeljskega kopnega, sladkovodnih in oceanskih habitatov, lahko družba izkoristi sposobnost narave, da absorbira in shranjuje ogljik. Na ta način lahko pospešimo napredek v smeri trajnostnega razvoja, toda ustrezna finančna in politična podpora je nujna,« je dodal.

Poročilo vsebuje prav tako podrobno oceno vplivov podnebnih sprememb, tveganj in prilagajanj v mestih, kjer živi več kot polovica svetovnega prebivalstva. 

»Naraščajoča urbanizacija in podnebne spremembe skupaj ustvarjajo kompleksna tveganja, zlasti za tista mesta, ki že doživljajo slabo načrtovano rast mest, visoko stopnjo revščine in brezposelnosti ter pomanjkanje osnovnih storitev,« je dejala Debra Roberts iz IPCC-jeve delovne skupine.

»Vendar mesta ponujajo tudi priložnosti za podnebne ukrepe. Zelene zgradbe, zanesljiva oskrba s čisto vodo, obnovljiva energija ter trajnostni prometni sistemi, ki povezujejo mestna in podeželska območja, lahko vodijo v bolj vključujočo in pravičnejšo družbo,« meni. 

Podnebne spremembe so globalni izziv, ki zahteva lokalne rešitve, še izpostavljajo avtorji poročila, v katerem so zagotovljene tudi obsežne regionalne informacije kot pomoč pri razvoju odpornosti na podnebne spremembe.

Poročilo jasno navaja, da je sposobnost prilagajanja že na trenutni stopnji segrevanja izziv in bo še večji pri 1,5 °C višji globalni temperaturi. V nekaterih regijah bo prilagajanje obenem nemogoče, če bo globalno segrevanje preseglo 2°C (glede na predindustrijsko raven), opozarjajo avtorji poročila in poudarjajo nujnost podnebnih ukrepov, ki se osredotočajo na pravičnost.

Ustrezno financiranje, prenos tehnologij, politična zavezanost in partnerstvo vodijo k učinkovitejšemu prilagajanju na podnebne spremembe in zmanjšanje emisij, zaključujejo avtorji poročila z naslovom ‘Climate Change 2022: Impacts, Adaptation and Vulnerability’.

Pri tem najnovejšem poročilu gre za drugi del šestega IPCC-jevega poročila o oceni podnebnih sprememb (AR6), ki bo dokončano letos. V avgusta lani objavljenem poročilu so znanstveniki ugotovili, da bo povprečna globalna temperatura ozračja že okoli leta 2030 glede na predindustrijsko dobo višja za 1,5 stopinje Celzija.