Za omejitev dviga temperature na 1,5 °C morajo emisije toplogrednih plinov (TGP) doseči vrhunec do leta 2025 in se zmanjšati za 43 odstotkov do leta 2030. Toda brez okrepitev politik nad ravnijo sprejetih do konca leta 2020, se bodo emisije TGP še naprej dvigovale in vodile v globalno segrevanje za 3,2 °C do konca stoletja, poudarjajo znanstveniki v novem poročilu Medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC).
Znanstveniki tudi poudarjajo, da so do konference Združenih narodov o podnebnih spremembah 2021 (COP26) podane zaveze držav nezadostne za doseganje cilja omejitve globalne temperature na 1,5 °C, ob tem pa politike, sprejete do konca leta 2020, vodijo v še višje globalne emisije kot podane zaveze.
V obdobju 2010–2019 so bile povprečne letne globalne emisije toplogrednih plinov (TGP) na najvišji ravni v zgodovini človeštva, pri čemer so se emisije TGP znižale le začasno v prvi polovici leta 2020 zaradi odzivov na pandemijo covid-19, vendar so se že konec leta 2020 ponovno dvignile.
Brez takojšnjega in globokega zmanjšanja emisij v vseh sektorjih pa je omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C nedosegljiva, izpostavljajo znanstveniki IPCC-ja v nedavno objavljenem poročilu o blaženju podnebnih sprememb.
Emisije antropogenega izvora so se dvigovale od leta 2010 v vseh sektorjih, znižanja emisij zaradi izboljšanja energetske učinkovitosti pa so bila nižja, kot povečanja zaradi višanja globalne aktivnosti v industriji, dobavi energije, prometu, kmetijstvu in stavbah, povzemajo ključne ugotovitve poročila na slovenskem okoljskem ministrstvu (MOP).
Pri tem pa 10 odstotkov najbolj bogatih gospodinjstev prispeva nesorazmerno velik delež globalnih emisij zaradi potrošnje dobrin in storitev.
A kot je poudarjeno v sporočilu za javnost IPCC-ja, je tudi »vse več dokazov o podnebnih ukrepih«, pri tem pa avtorji izpostavljajo, da so se od leta 2010 stroški mnogih nizkoogljičnih tehnologij znižali do 85 odstotkov.
Vse poti, ki vodijo v omejitev dviga globalne temperature na 1,5 °C, zahtevajo hitre in globoke ter v večini takojšnje znižanje emisij TGP v vseh sektorjih, je izpostavljeno v poročilu. Urbana območja imajo v tem oziru pomembno vlogo, kar vključuje zmanjšanje ali spremembo rabe energije in materialov, elektrifikacijo in krepitev ponorov ogljika.
Čeprav je poročilo ugotovilo, da je zdaj »skoraj neizogibno«, da se temperatura dvigne nad 1,5 °C - raven, nad katero bodo številni učinki podnebnih sprememb postali nepopravljivi - so avtorji poročila izpostavili, da bi jo bilo mogoče ponovno znižati pod kritično raven do konca tega stoletja.
Za dosego tega pa bodo potrebna tudi uvajanja dejavnosti, ki emisije trajno odstranjujejo iz ozračja in jih skladiščijo v geoloških, zemeljskih ali oceanskih rezervoarjih ali izdelkih, in dejavnosti za naslovitev emisij v preostalih sektorjih, kjer jih je težko zmanjšati, če želimo doseči neto ničelne emisije oz. podnebno nevtralnost.
Pri tem pa globalne ekonomske koristi presegajo stroške blaženja ob omejitvi dviga temperature na 2 °C v večini ocenjene znanstvene literature, še poudarja poročilo.
A tudi omejevanje segrevanja na približno 2 °C še vedno zahteva, da svetovne emisije toplogrednih plinov dosežejo vrh najkasneje pred letom 2025 in se zmanjšajo za četrtino do leta 2030.
»Ustrezna politika, infrastruktura in tehnologija, ki omogočajo spremembe v našem življenjskem slogu in vedenju, lahko povzročijo 40- do 70-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2050,« izpostavljajo znanstveniki.
Ker pa bodo okrepljeno blaženje in razvoj v smeri trajnosti imeli posledice za razdelitev bogastva med in znotraj državami, je treba posebno pozornost posvetiti pravičnosti in smiselni vključitvi vseh relevantnih deležnikov v odločanje na vseh ravneh, je nekatere poudarke poročila povzelo okoljsko ministrstvo.
Svežnji politik, ki omogočajo inovacije in dvig zmogljivosti, lahko pri tem lažje podprejo prehod v pravično nizkoogljično prihodnost kot posamezne politike. Svežnji politik, ki vključijo celotno gospodarstvo, pa lahko dosežejo kratkoročne gospodarske cilje ob zniževanju emisij in usmerjanju poti razvoja proti trajnosti, povzema poročilo okoljsko ministrstvo.
Včeraj objavljeno poročilo o blaženju podnebnih sprememb delovne skupine 3 sledi poročiloma delovne skupine 1 in 2 IPCC-ja, ki sta bili že objavljeni, nasledilo pa ga bo sintezno poročilo, predvideno za objavo v septembru tega leta, s čimer se bo zaključil cikel šestega ocenjevalnega poročila.
To je po navedbah IPCC-ja tudi zadnji cikel, ko ima človeštvo še možnost vplivati na omejitev dviga globalne temperature v skladu s cilji pariškega sporazuma in okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja ter obdržati segrevanje na ravni, ki bo omogočala prihodnji razvoj.
Povezave
Dokumenti
Povezani članki