Bolj kot težave v dobavnih verigah pesti slovenske izvajalce OVE projektov problematika umeščanja v prostor, so sporočili iz DEM in Petrola. V Bisolu opozarjajo tudi še na zavrnitve vlog za soglasje za priključitev naprav za samooskrbo na distribucijski sistem električne energije.
Čeprav ima Slovenija veliko potenciala, je na področju OVE projektov zaostala za evropskimi državami, pravijo v Petrolu. »Še vedno je namreč prepoznanih precej omejitev, zlasti pri umeščanju v prostor in pri pridobivanju potrebnih dovoljenj za izgradnjo, predvsem postopki, ki potekajo skladno z državnimi prostorskimi načrti, so zelo dolgotrajni.«
Pri izvajanju OVE projektov se v Petrolu sicer ponekod srečujejo tudi z izzivi v dobavnih verigah, »vendar te uspešno rešujemo zaradi pravočasno zagotovljenih nabavnih poti, seveda pa je tukaj izjemnega pomena tudi sodelovanje z zanesljivimi partnerji«.
V družbi Dravske elektrarne Maribor (DEM), ki ima v razvoju vrsto OVE projektov, se v tem trenutku (še) ne soočajo s težavami z dobaviteljskimi verigami, »saj v postopkih še nismo tako daleč«. Glavni izziv je po njihovem pojasnilu še vedno počasno umeščanje novih proizvodnih objektov v prostor.
»Ne glede na to, da postopki umeščanja potekajo počasi in je težko napovedati, kdaj bodo projekti prešli iz predinvesticijske v investicijsko fazo, pa budno spremljamo, kaj se dogaja pri dobaviteljih, kjer je zaznati, da prihaja do različnih težav pri zagotavljanju surovin/komponent«.
Po njihovi oceni »bo ključni izziv priti v čakalno vrsto za dobavo, saj so, gledano z globalnega vidika, naši projekti relativno majhni in tako pri ključnih dobaviteljih niso na prioritetni listi«.
V vlogi proizvajalca solarnih modulov medtem tudi Bisol težav v dobavnih verigah trenutno ne zaznava, »prav tako lahko opažamo, da se je stanje glede transportnih poti vrnilo na predkoronsko raven«.
Na drugi strani pa v vlogi izvajalca storitev postavitve sončnih elektrarn opažajo problem zavrnitev vlog za soglasje za priključitev naprav za samooskrbo na distribucijski sistem električne energije, »ki pa je v enih delih Slovenije mnogo bolj izrazit kot v drugih«.
Ključni vzrok za zavrnitve je po njihovem pojasnilu »seveda v tehničnih omejitvah na elektrodistribucijskem omrežju«.
Dodajajo še, da se je pri doseganju OVE ciljev »treba zavedati, da sončne elektrarne na stanovanjskih hišah predstavljajo samo en del poti do realizacije teh ciljev, ključnega pomena namreč ostaja postavitev sončnih elektrarn na strehah industrijskih in poslovnih objektov ter na degradiranih območjih, kjer imamo v Sloveniji še ogromno neizkoriščenega potenciala«.
Omenimo, da je skupni delež zavrnjenih vlog za izdajo soglasja za priključitev proizvodne naprave za samooskrbo zaradi tehničnih omejitev ali z omejitvijo delovne moči na nivoju vseh distribucij v obdobju od 1. januarja 2023 do 28. februarja 2023 znašal 23 odstotkov; največji delež zavrnjenih vlog (37 %) je bil v tem obdobju na območju Elektra Maribor. V letu 2022 je bil skupni delež zavrnjenih vlog 19-odstoten, kažejo podatki SODO.
Povezave
Dokumenti
Povezani članki