Čeprav lahko gospodinjstva pomembno prispevajo k energetski učinkovitosti, pa v praksi dejanske investicije na tem področju na ravni EU zaostajajo za potencialom za tovrstno investiranje, med vzroki za to pa je tudi pomanjkanje informiranosti, je v novem iEnergija videointervjuju v pogovoru s predsednico društva za krepitev energetske pismenosti EN-LITE Mojco Drevenšek povedala prof. dr. Jelena Zorić z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.
Energetska učinkovitost je po besedah Zorićeve poleg zmanjševanja emisij in tudi povečanja deleža obnovljivih virov energije »ena ključnih prioritet energetske politike EU in je tudi del ambicioznih energetsko-podnebnih ciljev EU«.
»Ti trije cilji so med sabo tudi povezani, saj če izboljšamo energetsko učinkovitost s tem tudi zmanjšamo emisije toplogrednih plinov in prispevamo k večjemu deležu OVE, saj določenih fosilnih goriv v tem primeru ne potrebujemo, da zadovoljimo povpraševanje po energiji«, je dejala Zorićeva.
Da gospodinjstva lahko pomembno prispevajo k energetski učinkovitosti, pa po besedah Zorićeve kaže podatek, da trenutno gospodinjstva porabijo malo več kot četrtino celotne rabe energije na ravni EU, od tega večino za ogrevanje tako stanovanja kot vode.
»Poleg tega pa študije kažejo, da ravno v gospodinjstvih obstaja eden največjih potencialov za izboljšanje energetske učinkovitosti na stroškovno učinkovit način. Zlasti bi lahko tukaj omenili ukrepe, kot sta energetsko učinkovite obnove domov (…) in nakup energetsko učinkovitih gospodinjskih aparatov in ostalih naprav,« je dejala Zorićeva. Izpostavila je tudi, da se te investicije povrnejo, »je pa res, da je za to običajno potrebno neko daljše časovno obdobje«.
A, kot poudarja Zorićeva, »v praksi žal ugotavljamo tako imenovano vrzel v energetski učinkovitosti, kar pomeni, da dejanske investicije v energetsko učinkovitost zaostajajo za potencialom za tovrstno investiranje. Vzroke za to gre iskati tudi v številnih ovirah, ki so prisotne pri tovrstnem investiranju. Zlasti bi tukaj izpostavila pomanjkanje finančnih sredstev, informiranosti, določene institucionalne ovire, kot pa tudi vedenjske dejavnike (omejena racionalnost gospodinjstev pri odločanju, tudi nizka raven energetske pismenosti je lahko vzrok)«.
Na ljubljanski ekonomski fakulteti sicer ugotavljajo, da so subvencije prispevale k dvigu energetsko učinkovitih investicij v gospodinjstvih. Pri tem pa je po besedah Zoričeve treba poudariti, da je ugotovljen tudi določen delež zastonjkarjev (med 20 in 40 odstotki), s čimer označujejo gospodinjstva, ki bi te investicije izvedle v vsakem primeru, tudi če te subvencije ne bi prejele.
Zorićeva je še poudarila, da pri spodbujanju investicij v energetsko učinkovitost »ne igra pomena samo informiranost, ampak kako te informacije predstavimo porabnikom, da jih bodo razumeli in ustrezno upoštevali pri svojih odločitvah«.
Celoten videointervju si lahko ogledate TUKAJ.
Povezave
Dokumenti
Povezani članki