Slovenija odpira pot novim tehnologijam, tudi jedrskim, s katerimi bo nadomestila eno tretjino izpada proizvodnje energije iz premoga v nacionalni energetski mešanici, je v luči sprejetja premogovne strategije in s tem prenehanja proizvodnje električne energije iz premoga najpozneje leta 2033 izpostavil infrastrukturni minister Jernej Vrtovec. Kot pravi, bo za nemoteno oskrbo Slovenije z električno energijo in nacionalno energetsko neodvisnost poskrbljeno. - Ministrstvo je odgovorilo tudi na nekatere očitke tako velenjske občine kot sindikatov glede sprejete strategije.

Vrtovec se strinja, da je letnica izstopa Slovenije glede na njeno energetsko mešanico, ki jo v eni tretjini zastopa premog, ambiciozna. Toda, če želimo pravičen in zeleni prehod, je ta korak, ki ga je naredila vlada s potrditvijo letnice 2033, po ministrovih besedah nujen.

Toda Slovenija ni le ambiciozna, temveč tudi realna, dodaja. »Sosledje odločitev vlade je vsekakor v sosledju z odločitvijo ministrstva za infrastrukturo (MzI), ki je julija lani izdalo energetsko dovoljenje za izgradnjo drugega jedrska bloka JEK2,« je poudaril.

Slovenija lahko eno tretjino proizvodnje iz premoga po njegovih besedah nadomesti z novimi tehnologijami, kamor sodijo tudi nove generacije jedrskih elektrarn in obnovljivi viri energije, pa tudi s podaljšanjem obratovanja obstoječe jedrske elektrarne v Krškem (JEK) in zemeljskim plinom kot prehodnim energentom.

Vrtovec je na novinarski konferenci naslovil tudi nekatere očitke velenjske občine, lokalne skupnosti in sindikatov, med drugim, da strategija ne zagotavlja delovnih mest, kar po navedbah ministra ne drži. Ob tem dodaja, da je bila premogovna strategija pripravljena v intenzivnem sodelovanju z vsemi deležniki, zato so na ministrstvu presenečeni nad odzivom nekaterih od njih. 

O očitku velenjske občine, da nekateri njihovi projekti niso bili vključeni v strategijo, pa je pojasnil, da ti niso predmet strategije, temveč območnih načrtov, ki pa so še v pripravi. »Vsi podrobni projekti bodo opredeljeni v samih območnih načrtih. Strategija teh ne naslavlja, kar je bilo tudi razloženo vsem deležnikom v procesu sprejemanja same strategije,« je dejal.

Savinjsko-Šaleška regija, Velenje, Šoštanj in okoliške občine ne bodo ostale same, kot tudi ne zaposleni v Premogovniku Velenje in Termoelektrarni Šoštanj, je še poudaril in dodal, da bo država z zakonodajo »zelo pomagala«, pri čemer je strategija »prvi korak, da začnemo«.

Ob tem je spomnil, da je Sloveniji in obema premogovnima regijama (Savinjsko-Šaleški in Zasavski regiji) z jasno odločitvijo o procesu pravičnega prehoda in časovnici izstopa iz premoga omogočen dostop do sredstev EU sklada za pravičen prehod, v okviru katerega se Sloveniji v obdobju 2021 do 2027 namenja 248,38 milijona evrov (v tekočih cenah). 

Za koriščenje sredstev sklada za pravičen prehod se bo v skladu s strategijo določil tudi nacionalni koordinator pravičnega prehoda, ki bo odgovoren za realizacijo območnih načrtov za pravični prehod, za njihovo spremljanje in samo izvajanje, je še pojasnil Vrtovec.

Ob tem je izpostavil, da so v premogovni strategiji predvidene tudi revizije, ki bodo opravljene na tri leta. »Če bomo leta 2027 ugotovili, da ne zasledujemo vseh ciljev, ki so opredeljeni v strategiji, se odpira možnost ponovne preverbe strategije, kar vključuje tudi opredeljeno letnico,« je poudaril. Leta 2027 bi se Slovenija morala nato tudi odločiti glede nadaljevanja jedrske možnosti, je še dejal. 

V skladu s sprejeto premogovno strategijo bo ministrstvo za infrastrukturo sedaj pripravilo tudi zakon o zapiranju Premogovnika Velenje, ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) pa zakon o prestrukturiranju Savinjsko-Šaleške (SAŠA) regije. 

Ministrstvi morata oba zakona pripraviti v roku pol leta, je pojasnil državni sekretar na MzI Blaž Košorok.

Ob tem je poudaril, da letnica 2033 ne pomeni, da se bo velenjski rudnik zaprl, temveč začetek zapiralnih del, ki bodo predvidoma trajala 15 let. Taktiko, kako bomo uresničili pravični prehod in prestrukturiranje regij, kar naslavlja premogovna strategija, imamo, je še izpostavil.