Institut Jožef Stefan (IJS) je v okviru projekta ALISA skupaj z nizozemskim Nuclear Research and Consultancy Group (NRG) 17. oktobra uspešno izvedel poskus zgorevanja vodika v eksperimentalni napravi HYMIT, ki se nahaja na univerzi Shanghai Jiao Tong na Kitajskem. Na IJS poudarjajo, da bodo rezultati prispevali k nadaljnjemu raziskovanju povečevanja zgorevanja iz eksperimentalnih naprav na prave jedrske elektrarne.

»Projekt ALISA je kitajsko-evropski projekt, v okviru katerega lahko evropski raziskovalci predlagajo izvedbo poskusov v izbranih eksperimentalnih napravah na Kitajskem, in kitajski raziskovalci predlagajo izvedbo poskusov v izbranih eksperimentalnih napravah v Evropi,« je pojasnil doc. dr. Ivo Kljenak z Odseka za reaktorsko tehniko Instituta Jožef Stefan. Področje poskusov zajema t.i. težke nezgode, torej nezgode, pri katerih zaradi nezadostnega hlajenja reaktorske sredice pride do njene razgradnje. »V celotni zgodovini jedrske energetike je do tovrstnih nezgod prišlo med rednim obratovanjem zgolj dvakrat: na Otoku treh milj v ZDA leta 1979 in v Fukušimi na Japonskem leta 2011,« je povedal Kljenak.

Projekt ALISA, ki se je začel junija 2014 in bo trajal štiri leta, vodita Karlsruhe Institute of Technology (Nemčija) in China Nuclear Power Technology Research Institute (LR Kitajska). Njegov osnovni cilj pa je izkoristiti obstoječe eksperimentalne zmogljivosti za napredek raziskav na področju težkih nezgod, je povedal.

Pojasnil je, da je IJS v okviru omenjenega projekta skupaj z NRG predlagal izvedbo poskusa zgorevanja vodika v eksperimentalni napravi HYMIT na univerzi Shanghai Jiao Tong na Kitajskem, predlogu pa se je naknadno pridružil še nemški Karlsruhe Institute of Technology (KIT). »Tematika zgorevanja vodika je pomembna, ker je do tega pojava prišlo pri obeh dosedanjih, zgoraj navedenih, težkih nezgodah.«

In kako je potekal poskus? V posodi HYMIT, katere prostornina je znašala 12 m³, so ustvarili mešanico zraka, vodne pare in vodika, ki so jo nato vžgali pri dnu posode. Med poskusom so merili tlak, temperaturo in hitrost plamena. »Pogoji so bili podobni pogojem, ki so bili ustvarjeni pri poskusu leta 2012 v napravi HYKA A2 v KIT, ki ga je prav tako predlagal IJS. Ker je prostornina posode HYMIT 12 m³, prostornina posode HYKA A2 pa 220 m³, bo mogoče na osnovi analize rezultatov ugotoviti, kako povečanje prostornine posode vpliva na obnašanje plamena. Končni cilj tovrstnih raziskav je napoved, kako se plamen pri zgorevanju vodika obnaša v zadrževalnih hramih pravih jedrskih elektrarn, katerih prostornina znaša od 40.000 m³ do 80.000 m³,« je še povedal Ivo Kljenak.