Za čistejši in bolj prožen energetski sistem prihodnosti z neto ničelnimi emisijami bo potrebna široka paleta tehnologij, od katerih so nekatere še v zgodnji fazi razvoja. Inovativnost pri novih tehnologijah pa je negotov in zelo konkurenčen proces, nakazuje novo poročilo Mednarodne agencije za energijo (IEA) o inovacijah na področju čiste energije. Poročilo izpostavlja, da bodo obstoječe zrele tehnologije predvidoma pokrile le 25 % emisij na poti v ničelne neto emisije med letoma 2050 in 2070. Brez resnega pospeševanja inovacij na področju čiste energije je neto ničla nedosegljiv cilj. 

»Če ne bo resnega pospeševanja inovacij na področju čiste energije, bo cilj neto ničelnih emisij leta 2050 skorajda nemogoče doseči,« poudarja dr. Fatih Birol, izvršni direktor IEA. Če bi bile ključne tehnologije, ki bi izkoristile naslednjo serijo obnov obratov težke industrije, na voljo do leta 2030, bi se lahko izognili skoraj 60 gigatonam emisij ogljikovega dioksida. Drugi problem je ta, da mnoge čiste energetske tehnologije, ki so že na voljo – kot so vetrne elektrarne na morju, električna vozila ter določene tehnologije zajemanja, uporabe in skladiščenja ogljika – potrebujejo nenehno spodbujanje inovacij, da bi zmanjšali stroške in razširili njihovo uporabo, je poudaril Birol.

Zrele tehnologije, kot so izkoriščanje vetrne, jedrske in sončne energije ter ukrepi za energetsko učinkovitost, bodo predvidoma prispevale zgolj 25 % zmanjšanja emisij, potrebnega za dosego neto ničle med letoma 2050 in 2070, navaja poročilo IEA. Skoraj 35 % kumulativnega zmanjšanja emisij CO₂ bo treba reševati s pomočjo tehnologij, ki so trenutno na stopnji prototipa ali demonstracijske različice, in ki ne bodo na voljo v dovoljšnem obsegu brez nadaljnjih raziskav in razvoja (vključno s komercialnimi demorazličicami) ter tehničnih izboljšav. Nadaljnjih 40 % kumulativnega zmanjšanja emisij temelji na tehnologijah, ki še niso bile masovno dane na trg. Kot poudarja poročilo, je cilj neto ničelnih emisij nedosegljiv brez resnih in ciljno usmerjenih prizadevanj za raziskave in razvoj kritičnih tehnologij. 

Po navedbah poročila so glavni aduti, s katerimi bi energetski sektor lahko dosegel neto ničelne emisije, elektrifikacija sektorjev porabnikov končne energije, ki slonijo na baterijah (ogrevanje in transport), tehnologija zajemanja, uporabe in skladiščenja CO₂ (CCUS), uporaba nizkoogljičnega vodika in goriv na osnovi vodika ter uporaba bioenergije.

»V našem modelu pospešenih inovacij bi skoraj polovica vseh dodatnih zmanjšanj emisij v letu 2050 glede na trenutne načrte politike izhajala iz tehnologij, ki še niso prišle na trg. V praksi bi ta model zahteval na primer, da bi vsak mesec od danes pa do leta 2050 zagnali v povprečju dve novi jeklarni na osnovi vodika. Tehnologija za take obrate je trenutno šele v fazi prototipa. Hkrati bi bilo treba vsako leto zgraditi 90 novih elektrarn na bioenergijo, ki bi zajemale in skladiščile lastne emisije CO₂. Danes obratuje en sam večji objekt tega tipa,« poudarja novo poročilo IEA.

»Vendar pa lahko uvajanje novih energetskih tehnologij na trg traja nekaj desetletij. Tudi pri nekaterih uspešnih primerih čistih energetskih tehnologij, kot so fotovoltaika, litij-ionske baterije ali LED diode, je trajalo med 10 in 30 let od prvega prototipa do komercializacije.« Ti primeri morajo služiti kot reference pri razvoju različnih novih energetskih tehnologij, ki bi lahko pomagale doseči neto ničelne emisije, je poudarjeno v poročilu.

IEA v poročilu ocenjuje, da bi na poti k doseganju trajnostnih energetskih in podnebnih ciljev, naložbe v tehnologije, ki so danes v fazi večjega prototipa ali demonstracijskega projekta, v naslednjih dveh desetletjih znašale približno 350 milijard dolarjev letno.

Po navedbah v poročilu imajo vlade ključno in obsežno vlogo, ki sega daleč preko zgolj zagotavljanja sredstev za raziskave in razvoj. »Vlade bodo določile nacionalne cilje in prioritete ter imele kritično vlogo pri določanju pričakovanj trga.« 

Vloga tako industrije kot politike bo še posebej pomembna za pomoč novim tehnologijam pri prehodu iz prototipa v zrelost v manj kot 30 letih. Poročilo izpostavlja določena vprašanja, ki se jim je treba v času koronakrize nemudoma posvetiti, kot je recimo ta, da morajo vlade ohraniti financiranje raziskav in razvoja na načrtovanih ravneh ter razmišljati o tem, da bi ga na strateških področjih celo povečale. Poročilo še poudarja, da lahko tržne politike in financiranje pomagajo povečati vrednostne verige za manjše modularne tehnologije, kjer se potrebe po inovacijah prekrivajo, kot so na primer nove vrste baterij in elektrolizatorjev, s čimer se bistveno pohitri njihov napredek.

Glede na poročilo IEA bi približno tri četrtine kumulativnega zmanjšanja emisij ogljika, potrebnega, da svet usmerimo na trajnostno pot, prispevale tehnologije, ki še niso dosegle polne zrelosti.

Če se vlade spopadejo z izzivom, ki ga je ustvarila koronakriza, imajo priložnost pospešiti inovacije na področju čistih energij. To bi lahko pomagalo ohraniti približno 750.000 delovnih mest na področju energetskih raziskav in razvoja, še poudarja poročilo.

Med petimi ključnimi priporočili vladam, ki želijo doseči cilj neto ničelnih emisij in hkrati ohranjati energetsko varnost, IEA izpostavlja javno podporo tehnološkim načrtom, ki jo morajo pridobiti snovalci politik z določanjem prednostnih nalog, spremljanjem napredka in prilagajanjem, ki prinaša koristi za lokalne skupnosti. Poleg tega morajo vlade okrepiti javno financiranje raziskav in razvoja ter z ustreznim političnim okvirom spodbujati zasebne inovacije. Snovalci politik bi morali pogledati tudi širšo sliko in s tem zagotoviti, da vse komponente ključnih vrednostnih verig enakomerno napredujejo v smeri naslednje tržne aplikacije in da izkoriščajo učinek prelivanja. Vlade bi morale med drugim zagotoviti zasebna sredstva, s čimer bi pomagale premostiti 'dolino smrti' z delitvijo naložbenih tveganj projektov izboljšave omrežij in demonstracijskih projektov komercialnega obsega, zaključuje poročilo.