Upadajoča proizvodnja premoga na Kitajskem in drugod po svetu je v letu 2016 prispevala k skupnemu upadu proizvodnje v višini 458 milijonov ton, medtem ko se je svetovna trgovina z zemeljskim plinom okrepila, je v svojem poročilu o energetskih bilancah po svetu zapisala Mednarodna agencija za energijo (IEA).

Kot ugotavlja IEA, je proizvodnja premoga v letu 2016 na Kitajskem močno upadla, za okoli 320 milijonov ton oz. 9 %, kar pomeni, da je bil upad večji od celotne proizvodnje v Južni Afriki, ki je peta največja izvoznica premoga. Proizvodnja premoga je upadla tudi drugod, denimo v ZDA in Avstraliji.

»Eden od razlogov za upad proizvodnje na Kitajskem je manjše povpraševanje, predvsem po proizvodnji električne energije, čeprav Kitajska še vedno porabi polovico svetovnega premoga. Manjše povpraševanje po premogu je bilo opaženo tudi v držah članicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), predvsem v ZDA in Združenem kraljestvu. Poraba premoga se je v letu 2016 z energetskega vidika torej kljub povečanju v Indiji na svetovni ravni zmanjšala za okoli 2 %,« pravi IEA.

Kot izpostavi IEA, je bil umik od proizvodnje premoga najbolj opazen v državah članicah OECD, kjer je bila proizvodnja elektrike iz plina v letu 2016 prvič v zgodovini skorajda enaka proizvodnji premoga.

Večje povpraševanje po plinu je vodilo tudi v povečanje trgovanja, predvsem s cevnim plinom, namenjenim v države članice OECD, in z utekočinjenim zemeljskim plinom (UZP), namenjenim v Azijo. Skupni uvoz plina je v letu 2016 ob teh povečanjih narasel za okoli 47 milijard kubičnih metrov (bcm) – okoli 4,5 % več kot v letu 2015.

Skupaj z naraščajočo plinsko proizvodnjo pa je v letu 2016 v državah OECD ter v državah, kot je Kitajska, ponovno narasla tudi proizvodnja elektrike iz OVE. V državah OECD se je povečala za 3,8 % in tako predstavljala 23,8 % vse proizvedene električne energije, kar je največji delež do sedaj. K tej rasti so prispevale predvsem vetrne in sončne fotonapetostne elektrarne, pri katerih je bila med letoma 2000 in 2016 v povprečju zabeležena 21-odstotna oz. 43-odstotna letna rast, pravi IEA.

Z izjemo deležev nafte in plina, ki sta se v zadnjih štiridesetih letih precej spremenila, so ostali skupni deleži goriv v svetovnem povpraševanju po energiji od leta 1971 skorajda nespremenjeni. Nafta je še vedno najbolj uporabljano gorivo, predvsem v prometu, sledi pa ji premog, predvsem za proizvodnjo elektrike, pravi IEA, ki doda, da se je končna poraba (total final consumption – TFC) med letoma 1971 in 2015 na svetovni ravni več kot podvojila. 

Po drugi strani pa je ostal delež porabe energije na sektorski ravni skorajda nespremenjen, z izjemo porabe energije v prometu, ki je leta 1971 predstavljal 23 % končne porabe, do leta 2015 pa je narasel na 29 %.