Pandemija novega koronavirusa bi lahko prinesla desetletje z najnižjo stopnjo rasti povpraševanja po energiji po tridesetih letih prejšnjega stoletja, so nedavno opozorili v Mednarodni agenciji za energijo (IEA). Napovedali so, da do okrevanja svetovnega povpraševanja po energiji morda ne bo prišlo pred letom 2023-25.
IEA v svojem v torek objavljenem poročilu World Energy Outlook (WEO) 2020 ocenjuje, da se bo svetovno povpraševanje po energiji leta 2020 zmanjšalo za 5 odstotkov, z energetiko povezane emisije CO2 za 7 odstotkov, energetske naložbe pa za 18 odstotkov - vse zaradi vpliva pandemije.
»Vplivi se razlikujejo glede na gorivo. Ocenjeni 8-odstotni upad povpraševanja po nafti in 7-odstotni upad porabe premoga je v močnem nasprotju z rahlim povečanjem prispevka obnovljivih virov. Zmanjšanje povpraševanja po zemeljskem plinu bo približno 3-odstotno, svetovno povpraševanje po električni energiji pa naj bi se letos znižalo za razmeroma skromna 2 odstotka,« pravijo c IEA.
V scenariju z navedenimi politikami (Stated Policies Scenario), ki odraža današnje napovedane politične namene in cilje, naj bi se svetovno povpraševanje po energiji na predkrizno raven vrnilo v začetku leta 2023.
»Vendar se v primeru podaljšane pandemije in globljega padca, kot kaže scenarij zakasnelega okrevanja (Delayed Recovery Scenario), to zgodi šele leta 2025. Počasnejša rast povpraševanja zmanjšuje obete za cene nafte in plina v primerjavi s trendi pred krizo. Toda velik padec naložb povečuje tveganje za prihodnjo nestanovitnost trga,« so poudarili v IEA.
Medtem naj bi do ponovne rasti svetovnih emisij prišlo počasneje kot po finančni krizi 2008-2009, »a svet je še vedno daleč od trajnostnega okrevanja«, so poudarili v IEA.
»Kljub letošnjemu rekordnemu upadu svetovnih emisij svet še zdaleč ne naredi dovolj, da bi povročil večji upad. Gospodarska recesija je začasno zatrla emisije, vendar nizka gospodarska rast ni nizkoemisijska strategija - to je strategija, ki bi le še bolj osiromašila najranljivejše prebivalstvo sveta,« je dejal izvršni direktor IEA Fatih Birol.
»Le hitrejše strukturne spremembe v načinu proizvodnje in porabe energije lahko za vedno prekinejo trend rasti emisij. Vlade so sposobne in odgovorne, da sprejmejo odločne ukrepe za pospešitev prehoda na čisto energijo in usmerijo svet na pot k doseganju naših podnebnih ciljev, vključno z neto ničelnimi emisijami,« je poudaril Birol.
V IEA ob tem menijo, da bi se pomemben del teh prizadevanj »moral osredotočiti na zmanjšanje emisij iz obstoječe energetske infrastrukture - kot so premogovne elektrarne, jeklarne in tovarne cementa. V nasprotnem primeru bodo mednarodni podnebni cilji potisnjeni izven dosega, ne glede na ukrepe na drugih področjih«.
»Podrobna nova analiza v WEO 2020 kaže, da če bi današnja energetska infrastruktura še naprej delovala enako kot doslej, ne bi več mogli preprečiti dviga temperature za 1,65 ° C,« so opozorili v IEA.
»Kljub tako velikim izzivom se svet vedno bolj osredotoča na vizijo z neto ničelnimi emisijami. Ambiciozna pot, začrtana v scenariju trajnostnega razvoja (Sustainable Development Scenario), temelji na tem, da države in podjetja pravočasno in v celoti dosežejo napovedane cilje neto ničelnih emisij, tako da bo do leta 2070 ves svet dosegel ta cilj,« so dejali v IEA.
»Da bi to dosegli dve desetletji prej, tako kot v primeru novega scenarija s ciljem neto ničelnih emisij do leta 2050 (Net Zero Emissions by 2050 Scenario), bi bilo treba v naslednjih 10 letih sprejeti vrsto dramatičnih dodatnih ukrepov. Da bi dosegli približno 40-odstotno zmanjšanje emisij do leta 2030, na primer zahteva, da viri z nizkimi emisijami v letu 2030 zagotavljajo skoraj 75 odstotkov svetovne proizvodnje električne energije, v primerjavi z manj kot 40 odstotkov leta 2019 - in da je leta 2030 več kot 50 odstotkov prodanih osebnih avtomobilov po vsem svetu električnih, kar je več kot 2,5 odstotka leta 2019,« pravijo v IEA.
»Elektrifikacija, inovacije, spremembe vedenja in ogromno povečanje učinkovitosti bi pri tem vsi odigrali svojo vlogo. Noben del energetskega gospodarstva ne bi smel zaostajati, saj je malo verjetno, da bi se en del lahko premaknil dovolj hitro, da bi nadomestil razliko,« so dodali v IEA.
Povezave
Dokumenti
Povezani članki