Potem ko je koronavirusna kriza v nekaj mesecih ustavila velik del svetovnega gospodarstva, je pričakovati, da bodo svetovne energetske naložbe leta 2020 upadle za 20 odstotkov oziroma skoraj 400 milijard ameriških dolarjev v primerjavi z lanskim letom, so sporočili iz Mednarodne agencije za energijo (IEA).

Na začetku leta 2020 je IEA pričakovala, da bodo svetovne energetske naložbe letos zrasle za približno dva odstotka, kar bi bil največja letna rast v šestih letih, pravijo v IEA.

Vendar pa je pandemija koronavirusa »sprožila največji padec svetovnih energetskih naložb v zgodovini, pri čemer naj bi se poraba denarja v letošnjem letu znižala v vseh večjih sektorjih - od fosilnih goriv do obnovljivih virov energije in učinkovitosti,« je IEA zapisala v svojem novem poročilo o svetovnih energetskih naložbah v letu 2020.

»Upad, kakršnega še ni bilo, je neverjeten tako po obsegu kot hitrosti in lahko resno vpliva na energetsko varnost in prehod na čisto energijo,« so opozorili v IEA.

»Zgodovinski padec svetovnih energetskih naložb je iz več razlogov globoko zaskrbljujoč. To pomeni izgubljena delovna mesta in gospodarske priložnosti danes, pa tudi izgubljeno oskrbo z energijo, ki jo bomo morda potrebovali jutri, ko bo gospodarstvo okrevalo. Upočasnitev porabe sredstev za ključne tehnologije čiste energije prav tako tvega spodkopavanje prepotrebnega prehoda na bolj prožne in trajnostne energetske sisteme,« je dejal izvršni direktor IEA Fatih Birol.

IEA je sicer prejšnji teden sporočila, da bo letos zaradi posledic koronavirusne krize po svetu zgrajenih manj vetrnih turbin, sončnih elektrarn in drugih naprav, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov, kar bo prvi letni upad na novo dodanih obnovljivih zmogljivosti v 20 letih.

Novo poročilo agencije IEA sicer temelji na »najnovejših razpoložljivih podatkih o naložbah in napovedih vlad in podjetij do sredine maja, spremljanju napredka pri posameznih projektih, intervjujih z vodilnimi osebnostmi v industriji in vlagatelji ter najnovejših analizah IEA. Ocene za leto 2020 nato količinsko ovrednotijo možne posledice za celoletno porabo sredstev, ki temeljijo na predpostavkah o trajanju ukrepov zaradi virusa in obliki morebitnega okrevanja«.

»Kombinacija padajočega povpraševanja, nižjih cen in porasta primerov neplačevanja računov pomeni, da bodo prihodki od energije, namenjeni vladam in industriji, leta 2020 padli za precej več kot 1000 milijard dolarjev,« piše v poročilu IEA.

»Večina tega upada predstavlja nafta, saj bo znesek, ki ga globalni potrošnik porabi za nafto prvič padel pod znesek, porabljen za električno energijo,« poudarja IEA.

»Podjetja z oslabljenimi bilancami in bolj negotovimi pričakovanji povpraševanja zmanjšujejo naložbe, medtem ko projekte ovirajo tudi zaustavitve in motene dobavne verige. Dolgoročno bo po krizi zapuščina višjih dolgov predstavljala dolgotrajna tveganja za naložbe,« pravijo v IEA.

Po navedbah IEA »bi to lahko še posebej škodilo napovedim v nekaterih državah v razvoju, kjer so možnosti financiranja in obseg vlagateljev bolj omejeni. Nova analiza v letošnjem poročilu poudarja, da podjetja v državni lasti predstavljajo več kot polovico energetskih naložb v gospodarstvih v razvoju«.

Svetovne naložbe v nafto in plin naj bi se leta 2020 zmanjšale za skoraj tretjino, medtem ko naj bi se izdatki v elektroenergetskem sektorju letos zmanjšali za 10 odstotkov, »kar prinaša zaskrbljujoče signale za razvoj varnejših in trajnostnih elektroenergetskih sistemov«.

»Naložbe v obnovljive vire so bile v času krize bolj odporne od naložb v fosilna goriva, vendar je bil vpliv na naložbe gospodinjstev in podjetij v sončne elektrarne na strehah velik, končne naložbene odločitve za nove vetrne in sončne projekte pa so v prvem četrtletju leta 2020 padle nazaj na ravni pred tremi leti,« so dejali v IEA.

IEA prav tako pričakuje po velikem padcu leta 2019 letos pričakuje 9-odstotno zmanjšanje naložb v elektroenergetska omrežja. Zastale so tudi naložbe v pomembne vire fleksibilnosti elektroenergetskih sistemov, naložbe v elektrarne na zemeljski plin stagnirajo, naložbe v baterije pa se izravnavajo.

»Elektroenergetska omrežja so imela ključno vlogo pri odzivu na zdravstveno krizo - in tudi za gospodarske in socialne dejavnosti, ki so se lahko nadaljevale v zastoju,« je dejal Birol.

»Ta omrežja morajo biti prožna in pametna, da bodo zaščitena pred prihodnjimi šoki ter da bodo lahko vključevala naraščajoče deleže vetrne in sončne energije. Današnji trendi naložb predstavljajo jasne opozorilne znake za prihodnjo varnost oskrbe z električno energijo,« je opozoril.