Hranilniki energije naj bi do naslednjega desetletja po zaslugi naglo padajočih stroškov te tehnologije in prevlade nestalnih obnovljivih virov energije (OVE), tj. sončne in vetrne energije, postali glavno sredstvo za zagotavljanje prožnosti, je pokazala nova analiza družbe Wood Mackenzie.
Kombinacija vetrne in sončne energije bi lahko na nekaterih največjih evropskih trgih – v Veliki Britaniji, Nemčiji, Franciji, Italiji in Španiji – že leta 2023 predstavljala največji delež elektroenergetske zmogljivosti, napovedujejo v omenjeni družbi.
»Do konca aktualnega desetletja bosta tehnologiji po zaslugi odločnih programov državnih dražb, ki znižujejo stroške, medtem ko se raba povečuje, povsem zavzeli trg,« so zapisali in dodali, da naj bi v Evropi do leta 2040 po pričakovanjih zraslo za 169 GW novih vetrnih in 172 GW sončnih elektrarn.
Ko se bo obseg te nestalne proizvodnje povečeval, ima Evropa za izravnavanje odstopanj štiri možnosti: črpalne hidroelektrarne, plinske elektrarne za proizvajanje konične energije, hranilnike energije in medomrežne povezave.
»Črpalne hidroelektrarne bodo v naslednjih dveh desetletjih ostale nepogrešljive, a med novimi sredstvi za zagotavljanje prožnosti bodo predvsem medomrežne povezave, plinske elektrarne in hranilniki energije. Skupna zmogljivost teh treh tehnologij se bo med letoma 2020 in 2030 povečala s 122 GW na 202 GW, do leta 2040 pa dosegla 260 GW. Brez teh novih naprav sistema ne bi bilo več mogoče obvladovati,« je zapisal Rory McCarthy, glavni analitik družbe Wood Mackenzie.
Za zdaj so »plinske elektrarne bolj nepogrešljive kot kadarkoli. V sodobnih sistemih za topli zagon do polne obremenitve potrebujejo nekaj minut, pri delni obremenitvi imajo čedalje boljši izkoristek, ob predpostavki zanesljive dobave plina pa se ponašajo tudi s časovno neomejenim delovanjem,« je dejal McCarthy.
»A do leta 2030 bodo hranilniki energije po stroških že presegli plinske elektrarne na vseh naših ciljnih trgih, kar bo močno poslabšalo obete za kakršnekoli nove bloke za proizvajanje konične energije. Cene goriva in ogljika rastejo, stroški tehnologije se ne bodo bistveno zniževali, politike neto ničelnih izpustov pa bodo prej ali slej narekovale razogljičenje vseh storitev na elektroenergetskih trgih. Plin, ki se uporablja brez tehnologij zmanjševanja izpustov, bo najverjetneje po premogu postal naslednja tarča Unije, že zdaj pa ga izrivajo tržne sile,« je poudaril analitik družbe Wood Mackenzie.
Po napovedih te družbe naj bi zmogljivost shranjevanja energije v Evropi v vseh segmentih z današnjih 3 GW (brez upoštevanja črpalnih hidroelektrarn) do leta 2030 narasla za 26 GW, do leta 2040 pa na 89 GW.
»Čeprav bodo v prihodnjem desetletju med novimi zmogljivostmi prevladovali hranilniki energije in bo skupna zmogljivost plinskih elektrarn dosegla vrh, pa bodo slednje še vedno odločilnega pomena pri zagotavljanju rezerve in izravnavi sistema. Tisti plinski bloki, tudi velike plinsko-parne elektrarne, ki ne bodo našli načina za donosno obratovanje ob manjši izkoriščenosti in večji prožnosti, pa bodo prisiljeni v zaprtje,« napovedujejo analitiki.
»Hranilniki energije in medomrežne povezave bodo ob prilagajanju odjema postali ključna orodja za obvladovanje sistema v urah, ko je neto obremenitev običajno majhna ali negativna. To so obdobja, ko se v vetrnih in sončnih elektrarnah proizvede več električne energije, kot jo sistem potrebuje. Če operater sistema teh orodij ne bi imel na voljo, bi morali izjemen obseg zmogljivosti za proizvodnjo čiste energije omejiti, omrežje pa ne bi več moglo nuditi kakovostne, zanesljive oskrbe z energijo, kar bi lahko naposled privedlo do mrkov,« je pojasnil McCarthy.
Po napovedi avtorjev analize bo premog »največji poraženec tega razmaha nestalnih obnovljivih virov energije in okoljske usmeritve politik. V Nemčiji se bo ta vir uporabljal le še do leta 2038.«
Povezave
Dokumenti
Povezani članki