V tekmo za fuzijsko tehnologijo je vstopil tudi tehnološki velikan Google, ki je zadnje čase vse bolj aktiven tudi na področju energetike. Po pisanju Guardiana je Google skupaj s podjetjem Tri Alpha Energy razvil nov računalniški algoritem, ki je znatno pospešil poskuse na plazmi.

Kot pojasnjuje doc. dr. Luka Snoj, vodja Odseka za reaktorsko fiziko na Institutu Jožef Stefan (IJS) in vodja reaktorja TRIGA, je omenjeni algoritem pomemben za hitro reševanje zahtevnih večdimenzionalnih optimizacijskih problemov. »Gre za splošen algoritem, ki je uporaben na mnogih področjih, v tem konkretnem primeru pa je bil uporabljen za optimizacijo fuzijskih eksperimentov.«

»Zaenkrat kaže, da bi algoritem lahko pospešil razvoj fuzije na področju optimizacije eksperimentov. Je pa to le eno izmed ogromnega števila dejavnikov, ki vplivajo na razvoj fuzije. S tem algoritmom so optimizirali izvedbo eksperimentov, še vedno pa potrebujete eksperimentalno napravo, kot je npr. JET (največji delujoč fuzijski reaktor) ali ITER (največji fuzijski reaktor v gradnji),« pravi Snoj.

Meni, da je novo odkritje oz. aplikacija tega algoritma pomemben del pri razvoju fuzije kot vira energije in bo lahko pospešil razvoj na tem področju, da pa to odkritje »ni revolucionarno v smislu, da bi znatno skrajšalo čas do komercialne uporabe fuzijske energije z nekaj desetletij na vsega nekaj let«.

»Namreč že sama izgradnja takih eksperimentalnih naprav je izjemno kompleksna zadeva in tukaj še ni prišlo do revolucionarnih prebojev,« pojasnjuje Snoj in dodaja, da torej zaenkrat kaže, da ima algoritem precejšen potencial, čas pa bo pokazal njegovo dejansko pomembnost.

Snoj sicer vstop Googla na področje fuzije ocenjuje kot zanimiv dogodek, ki »kaže na to, kar znanstveniki in raziskovalci že dolgo vemo: da se v izmenjavi idej in izkušenj in sodelovanju skriva velika moč in da ljudje z različnimi pogledi, metodami in načini dela v raznovrstnih skupinah lahko pridejo do zanimivih odkritij«.

»Vsekakor bi vstop Googla ne to področje pozdravil in upam, da bo v prihodnosti še več takšnih in podobnih sodelovanj, ki so po mojem mnenju lahko samo koristna za vse. Seveda dokler so znanstveni rezultati dostopni tudi drugim raziskovalcem,« pravi Snoj.

Pristavlja, da je področje fuzije zelo široko in pokriva množico področij, od razvoja novih materialov, sistemov za daljinsko rokovanje, razvoja računalniških simulacij, algoritmov za vodenje sistemov, izdelave razno raznih komponent, sistemov itd. »Zato je na tem področju že mnogo ne-energetskih podjetij, ki vsako na svoj način prispeva k razvoju fuzije in preko prenosa tukaj pridobljenih znanj na druga področja prispeva tudi k razvoju drugih področij.«

Ker so izzivi pri razvoju fuzije zelo kompleksni ter zahtevni, zaradi česar zahtevajo multidisciplinarno reševanje strokovnjakov z različnih področij, Snoj meni, da bodo na to področje še vstopala različna podjetja. »Za primer lahko navedem slovensko podjetje Cosylab, ki se sicer ukvarja s sistemi za krmiljenje pospeševalnikov, svoje znanje in tehnologijo pa prodaja tudi projektu ITER,« dodaja Snoj.