Svetovno povpraševanje po energiji je v lanskem letu zraslo za 2,3 %, kar je največja rast v zadnjem desetletju. Zemeljski plin je k porastu porabe energije prispeval kar 45 %. Kot posledica večje porabe energije so tudi emisije CO2 v lanskem letu zrasle za 1,7 % in dosegle rekordno raven. Elektroenergetski sektor je krivec za skoraj dve tretjini porasta emisij. Istočasno pa se je povpraševanje po energiji v Evropi v letu 2018 povečalo za zgolj 0,2 %, količine emisij pa so padle za 1,3 %, je razvidno iz poročila Mednarodne agencije za energijo (IEA) o stanju na področju svetovne energetike in emisij CO2 (Global Energy & CO2 Status Report).

V letu 2018 je globalna poraba energije rasla s skoraj dvakratno povprečno stopnjo rasti glede na leto 2010, čemur je prispevala robustna gospodarska situacija kot tudi večje povpraševanje po ogrevanju in hlajenju v nekaterih delih sveta.

Največji napredek je opazen pri zemeljskem plinu, po katerem so v prejšnjem letu največ posegali, k povečanju celotnega povpraševanja pa je prispeval skoraj 45 %. Na splošno se je povpraševanje po vseh gorivih povečalo, pri čemer so fosilna goriva že drugo leto zapored predstavljala skoraj 70 % rasti povpraševanja. Deleži rasti obnovljivih virov energije so se vsi izkazovali v dvomestnih številkah, pri čemer je samo sončna energija zabeležila 30 % rast, ki pa še vedno ni dovolj hitra, da bi lahko zadovoljili povečano povpraševanje po električni energiji na svetovni ravni, navaja IEA.

Kitajska, Združene države Amerike in Indija so skupno predstavljale skoraj 70 % povečanja povpraševanja po energiji na globalni ravni.

Kot posledica večje porabe energije so globalne energetske emisije CO₂ dosegle najvišjo raven v zgodovini s 33,1 Gt, kar predstavlja 1,7 % povečanje. Emisije so se povečale pri fosilnih gorivih, elektroenergetski sektor pa je sam prispeval kar dve tretjini k rasti emisij. Premogovne elektrarne še vedno ostajajo največji onesnaževalec, saj k skupnim energetskim emisijam prispevajo kar 30 %. Kitajska, Indija in Združene države Amerike so odgovorne za 85 % neto porasta emisij, medtem ko so Nemčija, Japonska, Mehika, Francija in Združeno kraljestvo beležili upad emisij.

Globalno povpraševanje po plinu je bilo deležno najhitrejše rasti po letu 2010 s kar 4,6-odstotnim letnim prirastom in drugim letom močne rasti zapovrstjo, kar je posledica velikega povpraševanja in nadomeščanja premoga. Največja porast povpraševanja je bila zabeležena v ZDA.

»Elektrika še nadalje zaseda mesto energenta prihodnosti s 4-odstotno rastjo globalnega povpraševanja v letu 2018, ki je preseglo 23.000 TWh. S tako hitro rastjo se je delež električne energije v skupni končni porabi energije približal 20 %. Povečanje proizvodnje elektrike je bilo krivo za polovico rasti povpraševanja po primarni energiji,« dodaja IEA.
 
Po navedbah IEA so obnovljivi viri energije prispevali največ k razmahu proizvodnje električne energije, saj so pokrili skoraj polovico rasti povpraševanja po električni energiji. Kitajska ostaja vodilna na področju obnovljivih virov, tako vetrne kot sončne energije, sledita pa ji Evropa in ZDA.

Tudi delež jedrske energije se je v letu 2018 povečal, in sicer za 3,3 %, proizvodnja na globalni ravni pa je dosegla številke iz obdobja pred Fukušimo, kar gre v veliki meri pripisati novim obratom na Kitajskem in ponovnemu zagonu štirih reaktorjev na Japonskem. Na globalnem nivoju so jedrske elektrarne pokrile 9 % rasti povpraševanja po električni energiji.

»V 2018 smo bili priča neverjetnemu porastu globalnega povpraševanja po energiji, najhitrejšemu v tem desetletju. Za lansko leto bi lahko rekli, da je še eno zlato leto za plin, ki je prispeval skoraj polovico k rasti globalnega povpraševanja po energiji. Vendar pa so globalne emisije kljub znatni rasti obnovljivih virov energije še vedno v porastu, kar vnovič kaže na to, da bo treba intenzivno in nujno ukrepati na vseh frontah – razvoju čistih energetskih rešitev, omejevanju emisij, izboljševanju učinkovitosti in spodbujanju investicij in inovacij, vključno z zajemom, skladiščenjem in uporabo ogljika,« je povedal Fatih Birol, izvršni direktor IEA.