Fotovoltaični sektor EU je – ob pravi politični in regulativni podpori – pripravljen na povečanje zmogljivosti za namene zmanjšanja uvoza ruskega plina, je sporočila lobistična skupina SolarPower Europe.

»Čudeži se ne zgodijo čez noč, vsekakor pa lahko sektor sončne energije Evropi pomaga, da postane v naslednjih dveh do treh letih neodvisna od ruskega uvoza,« je na spletnem seminarju Evropske komisije (EK) povedala Walburga Hemetsberger, izvršna direktorica SolarPower Europe.

Rusija dobavlja približno 40 odstotkov evropskega plina, kar namerava EK v odgovor na rusko vojno v Ukrajini urgentno zmanjšati. 

»Nihče ne more preprečiti dostopa do sonca, torej sončna energija pomeni energetsko varnost,« je izpostavila Hemetsbergerjeva. 

Če bi do leta 2030 inštalirali za 1 TW sončnih elektrarn, bi lahko uvoz ruskega plina zmanjšali za okrog 75 odstotkov, k temu pa bi pripomoglo tudi zvišanje ciljnega deleža obnovljivih virov energije v EU do leta 2030 s 40 na približno 45 odstotkov, je dejala.

To stališče podpira tudi Markus Pieper, glavni pogajalec Evropskega parlamenta za posodobitev pravil EU o obnovljivih virih energije, ki je v odziv na vojno prav tako pozval k 45-odstotnemu ciljnemu deležu za leto 2030. 

EK je julija sicer predlagala, da se v okviru prizadevanj, usmerjenih v blažitev podnebnih sprememb, cilj za leto 2030 poveča z 32 na 40 odstotkov.

SolarPower Europe je po navedbah izvršne direktorice ocenil, da bi lahko EU v letu 2022 priključila za 39 GW fotovoltaičnih zmogljivosti, kar presega 30 GW, ki jih je napovedovala pred začetkom vojne v februarju. Te dodatne zmogljivosti bi v glavnem predstavljale nove strešne sončne elektrarne. 

Pospešena širitev bi se nato lahko začela z letom 2023, pri čemer bi šlo za potencialne zmogljivosti v višini 59 GW, medtem ko se je pred vojno govorilo o 38 GW. 

EU bi lahko leta 2025 inštalirala za 112 GW zmogljivosti v primerjavi s 50 GW v predvojni napovedi.

Za doseganje teh ravni bi bila poleg višjega ciljnega deleža za obnovljive vire do leta 2030 potrebna tudi politična in regulativna podpora, je dejala Hemetsbergerjeva. Politike je pozvala, naj ne vpeljujejo ukrepov za vračilo sredstev, ki bi odvračali od potrebnih naložb v nove sončne zmogljivosti. 

Vlade, kot sta Italija in Španija, želijo sicer obdavčiti presežne nepričakovane dobičke iz cenejše proizvodnje električne energije, ki uživa koristi visokih mejnih cen, ki jih določajo plinske elektrarne. 

Pozvala je tudi k pospešitvi postopkov izdaje dovoljenj, saj so sedanji predolgi povprečno za tri do pet let.