Ni dovolj zgolj podpirati učinkovitost in obnovljive vire energije. Če želimo doseči cilje pariškega podnebnega sporazuma, bo treba neposredno prepovedati rabo fosilnih goriv, je za nedavno epizodo podkasta Montel Weekly poudarila Rana Adib iz mislišča REN 21, ki se zavzema za prehod na obnovljive vire energije. Kot je poudarila, bi morali tudi drugi sektorji, kot sta ogrevanje in promet, ponoviti »izjemni uspeh« proizvodnje električne energije na osnovi obnovljivih virov.

V zvezi z Evropo Rana Adib ocenjuje, da je »evropski zeleni dogovor tako rekoč edinstven, gre namreč za predlog, da bi do leta 2050 ustvarili prvo podnebno nevtralno regijo. To je zelo dober, ambiciozen cilj, ki nam ponuja priložnost za razogljičenje celotnega gospodarstva, ne zgolj elektroenergetike. Predstavlja resnično priložnost za izvedbo prehoda na obnovljive vire«.

Ali je koronavirus ta prehod upočasnil? Po njenem mnenju je velika prednost v tem, da je bil evropski zeleni dogovor napovedan pred izbruhom pandemije.

»Po zaslugi tega so evropske razprave o svežnjih za okrevanje in o tem, da morajo ti biti zeleni, umeščene v bolj globalni okvir. To je pozitivno. Jasno pa je, da moramo dobro izkoristiti ta zagon, saj se s svežnji za gospodarsko okrevanje razporeja denar in ta denar se lahko porabi samo enkrat. Če ga ne uporabimo na trajnosten, pameten način ter ne vlagamo v učinkovito rabo energije, obnovljive vire in druge projekte, ki bodo omogočili razogljičenje te regije, potem to prinaša tveganje,« je poudarila.

»Še nekaj je jasno: za energetsko tranzicijo mora najprej priti do strukturne spremembe. Svežnji za okrevanje je sami ne bodo spodbudili, saj zanjo ni potreben samo denar, temveč je treba vzpostaviti tudi ustrezne predpise, ki bodo tranzicijo omogočili,« je dejala.

Pri tem je omenila pravila trga, podporo za energijo iz obnovljivih virov in učinkovito rabo energije, ukinitev subvencij za fosilna goriva, konec vlaganja v fosilna goriva, vzpostavitev regulativnega okvira za trge električne energije ter širitev obnovljivih virov in učinkovite rabe energije v druge sektorje, ki zdaj zaostajajo, denimo stavbni sektor, industrijo in promet.

Kar zadeva financiranje obnovljivih virov, je Rana Adib omenila, da je proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov »zgodba o uspehu«, saj je »med vsemi opcijami povzroča najmanjše stroške in je pogosto celo bolj gospodarna oz. konkurenčna kot že delujoče elektrarne na fosilna goriva«.

»Dve tretjini naložb v nove elektroenergetske zmogljivosti se nameni za obnovljive vire. Kljub temu pa tako proizvedena energija danes v elektroenergetiki na globalni ravni pokrije samo 26,4 odstotka povpraševanja. Možnosti za izboljšave je torej še veliko. Če s pariškim sporazumom mislimo resno, to pomeni konec proizvajanja elektrike s pomočjo fosilnih goriv,« je poudarila.

»Če pogledamo druge sektorje, take zgodbe o uspehu ne bomo videli. Tam je treba nadaljevati podporo energiji iz obnovljivih virov oziroma jo okrepiti in postaviti veliko bolj ambiciozne cilje,« je dodala.

»V splošnem vidimo, da se je vlaganje v zmogljivosti za proizvodnjo električne energije in goriv iz obnovljivih virov med letoma 2018 in 2019 globalno le malenkost povečalo. To je po eni strani pozitivno, saj kaže, da so se stroški zmanjšali, vendar tudi alarmantno, saj kaže na nezadostne finančne tokove. Za izpolnitev ciljev pariškega sporazuma je treba financiranje močno povečati,« je opozorila.

Po njenih besedah je to najbolje storiti »z jasnimi strategijami, vzpostavitvijo pravil trga, vlaganjem v toploto iz obnovljivih virov ter v obnovljiva goriva za prometni sektor, povezovanjem električne mobilnosti z obnovljivimi viri, da se na to področje usmeri več naložb. Pri tem so lahko vlade precej aktivne, saj lahko z javnimi naročili vzpostavijo trg, v katerega nato vlaga tudi zasebni sektor«.

»Ni dovolj zgolj podpirati učinkovitost in obnovljive vire energije. Jasno je, da je treba nehati vlagati v fosilna goriva. Gibanja za odsvojitev so zelo dober signal, vendar morajo seveda postati del prevladujočega diskurza,« je dejala Rana Adib.

V zvezi z zelenim vodikom je poudarila izjemno pomembnost tega, da »se dolgoročne strategije dopolnjujejo s kratkoročnimi ukrepi«.

»Razvijati vodik na osnovi obnovljivih virov je temeljnega pomena v strateškem smislu. Ne smemo pa pozabiti, da že imamo stroškovno učinkovite tehnologije, ki jih je mogoče uporabiti takoj. Glede na to, da nam za boj proti podnebnim spremembam preostane praktično samo še deset let, se ne smemo usmeriti zgolj v vodik na osnovi obnovljivih virov. Takoj moramo začeti vlagati v zmanjševanje povpraševanja po energiji ter tako pospešiti dogajanje v elektroenergetiki, pa tudi v razvoj in uvajanje rešitev za rabo obnovljive toplote v stavbnem sektorju in industriji ter razvoj trajnostnih biogoriv in biometana za rabo v prometu,« je dejala direktorica mislišča.

V Nemčiji, ki je imela že pred pandemijo ambiciozne načrte o povečanju deleža obnovljivih virov, finančna podpora ob koronakrizi deluje kot katalizator tovrstnih zmogljivosti, pa je v novi epizodi Vpogledov v energetiko (Energy Insights) na Montel TV dejal Tobias Federico, prvi mož svetovalne družbe Energy Brainpool. Kot je dodal, naj bi se cene električne energije po pričakovanjih »od leta 2022 ali 2023 dalje povečevale, in sicer zaradi zaustavitve jedrskih elektrarn. Zapirajo se tudi nekatere premogovne elektrarne in v prihodnjih šestih mesecih ali letu dni se bo povpraševanje po električni energiji spet povečalo. Današnja cenovna krivulja pa tega na temeljni ravni po našem mnenju ne odraža«.