Največji izziv Evrope je do leta 2050 postati prva podnebno nevtralna celina na svetu. V ta namen je Evropska komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen včeraj v Bruslju predstavila Evropski zeleni dogovor, sveženj ukrepov, ki naj bi evropskim državljanom in podjetjem prinesel koristi zaradi prehoda na trajnostno zeleno gospodarstvo. Ukrepi, ki jih spremlja časovni načrt ključnih politik, zajemajo ambiciozno zmanjšanje izpustov, naložbe v vrhunske raziskave in inovacije ter ohranjanje evropskega naravnega okolja.

Zeleni dogovor vključuje vse sektorje, zlasti promet, energijo, kmetijstvo, zgradbe ter jeklarsko, cementno, tekstilno in kemično industrijo ter informacijsko in komunikacijsko tehnologijo.

V Bruslju ocenjujejo, da bo uresničitev trenutnih podnebnih in energetskih ciljev do leta 2030 terjala 260 milijard evrov dodatnih letnih naložb, kar je približno 1,5 odstotka lanskega bruto domačega proizvoda (BDP) EU. Januarja bo komisija predlagala tudi naložbeni načrt za trajnostno Evropo.

Do marca prihodnje leto, torej v stotih dneh po začetku mandata, bo komisija sprejela prvi evropski podnebni zakon, v katerega bo pozneje, po temeljiti oceni stanja, vključila konkretne podnebne cilje. Podnebni zakon je potreben čim prej, saj vlagateljem zagotavlja, da je zeleni prehod nepovraten proces, pojasnjujejo viri pri EU.

Več na povezavi: https://ec.europa.eu/info/strategy/priorities-2019-2024/european-green-deal_sl.