Vodilne ameriške in evropske energetske družbe so v treh letih do 2017 izvedle 106 naložb tveganega kapitala v start-upe, 80-odstotkov katerih je bilo povezanih z decentraliziranimi energetskimi storitvami. Evropa ima pri tem močno vodilno vlogo: kar sedem od desetih najbolj aktivnih investitorjev so bile evropske energetske družbe, pravi Albert Cheung, vodje analize pri organizaciji Bloomberg New Energy Finance (BNEF).

»Skoraj vse velike energetske družbe v Evropi dajejo strateški poudarek porabnikom in nameravajo povečati svojo ponudbo na področju decentralizirane energije, ki vključuje proizvodnjo majhnega obsega in shranjevanje, polnjenje električnih vozil, prilagajanje odjema in digitalno upravljanje z energijo. Inovacijski programi energetskih družb se v veliki meri nagibajo v to smer,« je zapisal Cheung v objavi, objavljeni na spletni strani BNEF.

Po besedah Cheunga so neposredni razlogi za ta premik jasni: pretresi na veleprodajnih energetskih trgih, vse večji pritisk za razlikovanje na maloprodajnem trgu oskrbe in vedno večji poudarek na trajnosti med poslovnimi odjemalci.

»Seveda pa obstaja tudi veliko dolgoročno gonilo: tehnologija bistveno spreminja naravo odnosa s strankami,« je dejal Cheung.

BNEF je v nedavno objavljenem poročilu z naslovom New Energy Outlook (NEO) 2018 napovedal, da bodo električna vozila leta 2050 predstavljala 20 odstotkov evropskega povpraševanja po električni energiji, da bo potrebno fleksibilno zaračunavanje električnih vozilom in da bodo majhne fotovoltaične elektrarne proizvedle 11 odstotkov vse energije. To je enako vsakoletni inštalaciji 11 GW sončnih elektrarn na strehe do leta 2050.

BNEF je prav tako predvidel, da bo do leta 2050 v Evropi kapaciteta shranjevanja v baterijah znašala skupaj 247 GW, od tega bo 19 odstotkov kapacitet nameščenih na lokacijah porabnikov energije. »Že leta 2030 bo fleksibilnost - in ne stroški - postala glavna ovira za nadaljnji razvoj obnovljivih virov energije. Vse to predstavlja priložnost za decentralizirane energetske storitve - vse to pa na širšem trgu, ki ne raste. Po naših napovedih bo namreč povpraševanje po električni energiji v povprečju do leta 2050 rastla le za 0,2 odstotka letno,« je dejal Cheung.

»Jasno je, da tehnološke osnove obstajajo, vendar pa je težko najti energetske družbe, ki danes dosegajo večji obseg in donosnost na področjih decentraliziranih energetskih storitev in fleksibilnosti. Ta trga sta še vedno majhna, spodbude niso tako ugodne, kot so bile nekoč, ozaveščanje potrošnikov je še vedno v zgodnji fazi, hkrati pa se za tržni delež bori veliko ‘igralcev’ - vključno z netradicionalnimi energetskimi podjetji,« je omenil Cheung.

Cheung meni, da »če se decentralizirani energetski trg razvije v hiper-lokalen ali hiper-globalen trg, lahko to povzroči težave velikim energetskim podjetjem«, saj niso »tako lokalna kot ‘moški ali ženska v kombiju’ in nimajo globalnega obsega Amazona«.

»Če pa je na drugi strani vrednost leži tako v obsegu kot lokalni navzočnosti, s pridihom tehnične in tržne kompleksnosti, lahko pride do tega, da bodo [...] energetske družbe vodilne pri prehodu v pogumno novo prihodnost decentralizirane energije,« je sklenil Cheung.