»Najbolj nas seveda skrbi 'COVID-19' in s tem povezana potreba po gospodarskem okrevanju, ob tem, da podnebni izzivi ostajajo. Prav zato ostaja zelo relevanten evropski zeleni dogovor,« je v uvodnem delu nedavnega Eurogasovega webinarja na temo prehoda v ogljično nevtralno prihodnost in vlogo plina pri tem dejal dr. Florian Ermacora iz Evropske komisije. Zemeljski plin sicer po njegovem že ima pomembno vlogo premostitvenega energenta, prav tako kot ima 'novo vlogo' zeleni vodik, za katerega Evropska komisija pravkar pripravlja posebno strategijo. – Sodelujoči na spletnem seminarju so se strinjali, da nizkoogljična prihodnost ne bo mogoča brez ustrezne kombinacije čist(ejš)ih virov energije in najsodobnejših razpoložljivih tehnologij.

Čeprav o sami vodikovi strategiji Ermacora še ni mogel konkretno govoriti, pa je ponovil, da bi lahko v prihodnosti Evropa postala osrednje globalno tržišče za trgovanje z vodikom. Je pa - čeprav se je v svojem nagovoru skorajda bolj posvetil vodiku kot plinu - poudaril, da je treba v luči zasledovanja ogljično nevtralne prihodnosti tudi na plinskem področju v ospredje postaviti zelene pline.

Na vprašanje, kako bo Evropska komisija preprečila, da bi podpore vodiku zasenčile ostale podpore, med drugim energetski učinkovitosti, je Ermacora odgovoril, da si tovrstne tehnologije in rešitve ne bi smele konkurirati, temveč »moramo najti dobro ravnotežje med državnimi podporami in konkurenco na drugi strani; na koncu dneva gre za učinkovitost in ustrezno delovanje trgov«.

Warner ten Kate, višji svetovalec za trge in transakcije v skupini DNV GL, mednarodni družbi za zagotavljanje kakovosti in obvladovanje tveganj, je predstavil dva scenarija evropske dekarbonizacije do leta 2050 v skladu z zavezami pariškega sporazuma. Gre za scenarija Eurogas 2019 in 1.5 Tech (DNV GL). Prvi podpira proces razogljičenja z obsežnejšo rabo razogljičenih plinov, drugi pa je bolj usmerjen v elektrifikacijo porabe energije.

»Ugotovili smo, da scenarij Eurogas omogoča razogljičenje po veliko nižji ceni, razlika v stroških za obdobje med letoma 2018 in 2050 je namreč ocenjena na 130 milijard evrov na leto,« je že v enem prejšnjih Eurogasovih webinarjih povedal Warner ten Kate, ki pa je včeraj poudaril, da moramo v vsakem primeru Evropejci postati energetsko bolj učinkoviti in tudi plini bodo morali postati bolj zeleni, se je strinjal z Ermacoro.

»Dekarbonizirana prihodnost je tako povsem mogoča tudi s plini, a za to nujno potrebujemo tehnologije zajema in shranjevanja (CCS – Carbon Capture and Storage),« meni Warner ten Kate, ki dodaja, da pa je treba vse to upoštevati pri načrtovanju infrastrukture, pri čemer spomni, da je za vodik mogoče učinkovito uporabiti že obstoječo plinsko infrastrukturo.

Tudi Oxfordski inštitut za energetske študije (OIES) je sicer v svoji nedavni študiji ugotovil, da je mogoče plinske trge razogljičiti s pomočjo rabe vodika - pridobljenega v postopku elektrolize ali iz zemeljskega plina - ali biometana.

Večino zemeljskega plina v EU danes zagotavlja uvoz; po podatkih Evropske komisije je EU v letu 2019 porabila 482 milijard kubičnih metrov plina (bcm), od tega je z uvozom pokrila 398 bcm. Trenutna poraba plina skoraj v celoti temelji na zemeljskem plinu, torej fosilnem gorivu (VEČ).

Kot je v Eurogasovem webinarju povedal Wolfgang Vittorio d'Innocenzo, energetski ataše s stalnega predstavništva Italije pri EU, pa si je težko predstavljati, da bi v prihodnosti EU postala povsem energetsko samozadostna in s tem nekakšen otok sredi globalnih tokov.

Dries Acke iz organizacije European Climate Foundation pa se sprašuje, ali se bo plinska industrija zavzela za večji delež obnovljivih virov v evropskem energetskem sistemu, saj po njegovem le to zares zagotavlja nizkoogljično prihodnost, ki bo temeljila na obnovljivi električni energiji in zelenih plinih.

Da glede na to ni mogoče prihodnosti načrtovati brez vodika, je sklenil tudi Eurogasov generalni sekretar James Watson, ki je ob tem spomnil, da je danes denimo CCS tehnologija v podobni situaciji kot pred nekaj desetletji fotovoltaika. Prav tako EU po njegovem ne gre gledati kot na otok, saj je tesno povezana ne le s svojimi sosedami, ampak s celim svetom, na čemer je treba delati tudi v prihodnje, saj če bo le Evropa delala na nizkoogljičnosti, to ne bo prineslo globalne zmage.

Po Watsonovem pa se prav tako ne gre zanašati izključno na zelene pline in na vodik, pač pa na ustrezno mešanico vseh možnih tehnologij in virov energije.

Povpraševanje po zemeljskem plinu naj bi sicer po napovedih Mednarodne agencije za energijo (IEA) letos po svetu predvidoma upadlo za 4 odstotke oz. 150 milijard kubičnih metrov (bcm), kar je dvakrat večji upad kot po svetovni finančni krizi leta 2008.