Evropska komisija predlaga začasno olajšan dostop do državnih pomoči za projekte na področju obnovljive energije in razogljičenja v industriji.
Namen predloga je po eni strani poskrbeti, da bi naložbe v tehnologije za doseganje neto ničelnih izpustov ostale v Evropi in ne odtekle v ZDA, ki po novem zakonu o zmanjševanju inflacije ponujajo subvencije za čiste tehnologije. »Treba je konkurirati ponudbam in spodbudam, ki so trenutno na voljo zunaj EU,« so 1. februarja dejali v izvršnem organu evropske sedemindvajseterice.
V skladu s predlogom bi lahko nacionalne vlade držav članic do konca leta 2025 pospešile dodeljevanje državnih pomoči za projekte na področju obnovljive energije in razogljičenja v industriji. Predlog predvideva tudi možnost, da nacionalne vlade podprejo vse nove zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov ter brez razpisnega postopka dodelijo pomoč manj razvitim tehnologijam, kot je obnovljivi vodik. Poleg tega vladam omogoča, da podprejo proizvodnjo strateške opreme za doseganje neto ničelnih izpustov, kot so baterije, solarni paneli, vetrne turbine, toplotne črpalke, elektrolizerji in oprema za zajemanje in uporabo ali shranjevanje ogljika, ter s tem povezanih nujno potrebnih surovin.
Projekti, ki bi vključevali vlaganje v več državah članicah ali regijah, v katerih je BDP na prebivalca nižji od 75 % povprečja Unije, bi lahko prejeli pomoč v obsegu, ki je potreben za to, da bi bila investicija donosna v Evropi, ne zunaj nje, so pojasnili v Komisiji. Posodobljena začasna pravila o državnih pomočeh bodo sprejeta »v prihodnjih tednih«, potem ko svoja stališča o spremembah podajo še nacionalne vlade.
Komisija obenem pripravlja spremembo uredbe o splošnih skupinskih izjemah (GBER), ki vladam v nekaterih primerih omogoča dodeljevanje državnih pomoči brez predhodne odobritve Komisije. Vlade bi po spremenjeni uredbi imele po navedbah Komisije več manevrskega prostora pri podpiranju sektorjev, ki so ključni za doseganje neto ničelnih izpustov, kot so denimo vodik, zajemanje in shranjevanje ogljika ter brezemisijska vozila.
Nemški gospodarski minister Robert Habeck je pred predstavitvijo predlogov dejal, da želi Nemčija ostati »konkurenčno industrijsko okolje« in da pravila o državnih pomočeh potrebujejo »odločne izboljšave«.
Evropska unija si je zadala za cilj, da do leta 2050 vzpostavi gospodarstvo z neto ničelnimi izpusti in do leta 2030 zmanjša izpuste za najmanj 55 odstotkov glede na leto 1990.
Povezave
Dokumenti
Povezani članki