Nove tehnične smernice za upoštevanje podnebnih vplivov pri infrastrukturnih projektih za obdobje 2021-2027 naj bi pomagale vključevati podnebne vidike pri razvoju in naložbah v bodoče infrastrukturne projekte, je v četrtek ob objavi smernic sporočila Evropska komisija. - Energetika je že danes pod udarom podnebnih sprememb.

Po navedbah Komisije bodo lahko javni in zasebni vlagatelji s pomočjo smernic »sprejemali premišljene odločitve o projektih, ki se štejejo za skladne s pariškim podnebnim sporazumom in podnebnimi cilji EU«.

Tehnične smernice določajo skupna načela in prakse za ugotavljanje, razvrščanje in obvladovanje fizičnih tveganj povezanih s podnebjem, in sicer pri načrtovanju, razvoju, izvajanju in spremljanju infrastrukturnih projektov in programov, pojasnjuje Komisija.

Smernice, ki bodo po navedbah Komisije pomagale uresničevati evropski zeleni dogovor, evropska podnebna pravila ter spodbudile EU k zeleni porabi, so skladne s cilji 55-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 ter doseganja podnebne nevtralnosti do leta 2050. 

Prav tako sledijo načelu, ‘da se ne škoduje bistveno’ in načelu ‘energetska učinkovitost na prvem mestu’ ter izpolnjujejo zahteve v okviru veljavne zakonodaje za več skladov EU (InvestEU, Instrument za povezovanje Evrope, Evropski sklad za regionalni razvoj, Kohezijski sklad in Sklad za pravični prehod), so sporočili iz Komisije. 

Upoštevanje podnebnih vplivov je po navedbah Komisije namreč »proces, ki ukrepe za blaženje učinkov podnebnih sprememb in prilagajanje nanje vključuje v razvoj infrastrukturnih projektov«.

Ta proces je razdeljen v dva stebra (blažitev, prilagajanje) in dve fazi (kontrola, podrobna analiza), pri čemer se dokumentiranje in preverjanje upoštevanja podnebnih vplivov smatra kot ključen del utemeljitve za sprejemanje naložbenih odločitev, še navaja Komisija.

Podnebne spremembe vse bolj vplivajo na infrastrukturne objekte, tudi v energetiki. Predvsem hidroenergetika bo v prihodnje pod udarom tako hudih suš poleti kot močnih zimskih padavin. 

Podnebne spremembe bodo namreč močno spremenile padavinski režim. Tako lahko pričakujemo vse več poletnih suš - do konca stoletja je te pričakovati praktično vsako leto -, po drugi strani pa takrat, ko bomo imeli padavine, bodo te zelo močne, posledica česar bodo poplave. Obenem se bo pozimi količina padavin povečala, bo pa vedno manj snega, ki bi to vodo zadrževal. Tako suše kot izjemne padavine bodo spremenile režim rek, opozarja mag. Mojca Dolinar z Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO). Klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj pa ocenjuje, da je v luči omenjenega odločanje za hidroenergetiko primer napačnega prilagajanja na podnebne spremembe.

Spomnimo tudi na letošnje izredno dogajanje v Teksasu, ki ga je zajelo obdobje hudega mraza, in je več milijonov ljudi ostalo brez električne energije in ogrevanja, cene električne energije pa so se povzpele tudi do 9.000 dolarjev za MWh. Za izredni energetski dogodek v Teksasu je bila usodna kombinacija različnih izpadov (kot posledica hudega mraza), in sicer v proizvodnji električne energije, prenosu, pa tudi dobavi plina.

Kot je takrat pojasnila svetovalka, strateginja, raziskovalka in publicistka Alison Silverstein, se teksaška mesta pripravijo na samo en snežni vihar na leto. Teksaški sistem se po njenih navedbah več ukvarja s poletnimi obremenitvami zaradi klimatskih naprav, kot z zimskimi obremenitvami.