Evropska komisija namerava 24. oktobra predstaviti sveženj ukrepov za podporo vetrni energiji, katerega namen je okrepiti ta sektor, je povedal tiskovni predstavnik Komisije.

Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je v začetku meseca septembra napovedala, da v Komisiji pripravljajo sveženj, s katerim želijo izboljšati dražbe za nove projekte po Evropski uniji ter pospešiti postopke izdajanja dovoljenj. Poleg tega bodo po njenih besedah namenili poudarek dostopu do financiranja in stabilnim dobavnim verigam. Temeljni cilj svežnja je zagotoviti, da se naprave za izkoriščanje vetrne energije in druge čiste tehnologije, kot so nizkoogljično jeklo, baterije in električna vozila, proizvajajo v Uniji.

V evropskem združenju vetrne energije WindEurope načrt pozdravljajo kot potencialno spodbudo za evropske proizvajalce turbin, ki se soočajo s cenejšo konkurenco na Kitajskem izdelanih tovrstnih proizvodov. Slednji se po navedbah združenja pogosto ponujajo »pod pogoji odloženega plačila, kakršnih podjetja, ki imajo sedež v državah OECD, ne smejo ponujati«.

Kot so poudarili v združenju, bo denimo večina projektov, ki so bili uspešni na nedavni prvi dražbi za postavitev vetrnih elektrarn v Srbiji, uresničenih s kitajskimi turbinami – kljub temu, da je na dražbo prispelo dovolj prijav in je bila ta dobro zastavljena z dvostransko pogodbo na razliko in ugodno določeno najvišjo ceno.

Evropska unija po mnenju združenja tvega, da bo pri nizkoogljičnih tehnologijah postala odvisna od neevropskih držav, kar bi ogrozilo njeno energetsko varnost. To je »v nasprotju s tem, kar smo se naučili iz odvisnosti od ruskega plina«.

Unija se je v odziv na vojno v Ukrajini zavezala, da bo prenehala uvažati ruski plin po plinovodih. To si zdaj prizadeva storiti z iskanjem alternativnih dobaviteljev plina, povečevanjem zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, kot je veter, ter povečevanjem energetske učinkovitosti. Opustitev ruskega plina je skladna tudi z obstoječo zavezo Unije, da bo v sklopu prizadevanj za omilitev podnebnih sprememb zmanjšala izpuste ogljika za najmanj 55 odstotkov do leta 2030 glede na leto 1990 ter do leta 2050 dosegla neto ničelne izpuste.