Evropska komisija je predlagala, da bi novi sistem za trgovanje emisij za cestni promet in stavbe vključeval opcijo »zavore v sili«, ki bi zagotavljala postopno višanje cen ogljika, je sporočil višji uradnik Komisije.

Kurt Vandenberghe, posebni svetovalec za evropski zeleni dogovor, je na spletnem seminarju v organizaciji Šole EUI za nadnacionalno upravljanje, pojasnil, da lahko Komisija s tem predlogom »v vsakem trenutku poseže v trg z namenom zagotavljanja dodatne likvidnosti, če se opazi, da sistem ni dovolj postopen.«

Komisija je v sklopu svežnja Pripravljeni na 55 predlagala, da se z letom 2026 vpelje ločeni sistem EU ETS za cestni promet in stavbe. Sistem naj bi deloval vzporedno z obstoječim sistemom za trgovanje z izpusti, ki pokriva veliko industrijo in elektroenergetski sektor.

Obstoječi sistem EU ETS že zdaj pokriva 30 odstotkov stavbnega sektorja, saj je vključena električna energija, ki se jo tam porabi za ogrevanje in hlajenje, je dejal Vandenberghe. Komisija namerava z dodatnim sistemom EU ETS zagotoviti enake pogoje tako v stavbnem kot v prometnem sektorju – in »preprečiti, da bi se fosilna goriva izognila temu sistemu cen ogljika,« je dodal.

Komisija si obenem želi, da bi se ta drugi sistem EU ETS »upravljalo na precej nadzorovan način, tako da vpeljava cenovnega signala ne bi imela revolucionarnega učinka,« je dejal Vandenberghe ter dodal, da je Komisija poskrbela za to, da v sistemu ne bo nobenih »velikih pretresov«.

To bo dosegla tako, da bo v novi sistem EU ETS že na začetku vnesla dodatno presežno likvidnost. »Zagotovili bomo emisijske kupone za 130 odstotkov CO₂, ki ga povezujemo s tema dvema sektorjema, tako da bo cena zagotovo nizka že od vsega začetka,« je dejal Vandenberghe in dodal, da bo sistem vključeval tudi linearni faktor zmanjšanja. Kot je navedeno na spletni strani Komisije, se bo skupno število emisijskih kuponov vsako leto zmanjševalo, s čimer naj bi se zagotovilo zmanjšanje izpustov za 43 odstotkov do leta 2030 v primerjavi z letom 2005.

Komisija je predlagala tudi vpeljavo avtomatske rezerve za stabilnost trga, »v primeru, da se cena preveč dvigne ali zniža,« je dejal uradnik EU. Ta dva previdnostna ukrepa naj bi prišla v poštev pred predlagano »zavoro v sili«. Kot pojasni Vandenberghe, v Komisiji menijo, da bi možnost »bolj politične in manj samodejne zavore v sili pomagala tudi pri spoprijemanju z morebitnimi špekulacijami.«

Dejavnosti špekulantov so v zadnjem času močno vplivale tudi na volatilnost znotraj obstoječega sistema EU ETS. Cena referenčne pogodbe za emisijske kupone za december 2021 se je letos zvišala za več kot 60 odstotkov in v začetku julija dosegla skoraj 59 EUR/t, kar je rekord, šlo pa je predvsem za učinek pričakovanih predlogov reform.

Komisija se je za poseben sistem EU ETS za stavbe in cestni promet odločila zato, ker ni želela ogroziti dinamike obstoječega sistema EU ETS, ki sicer »dobro deluje«, je dejal Vandenberghe. Obenem je njena dolgoročna vizija, da bi bil na trgu en sam cenovni signal za ogljik. To pa se bo zgodilo šele, ko bomo »že globoko v naslednjem desetletju,« je dodal.