Evropska energetska industrija sodeluje pri izpolnjevanju evropskega zelenega dogovora z rekordnimi milijardnimi izdatki, poroča nemški časnik Handelsblatt. Med primeri omenja špansko energetsko podjetje Iberdrola, ki načrtuje do leta 2025 v obnovljive vire energije (OVE) vložiti približno 34 milijard evrov, in italijansko podjetje Enel, ki do leta 2030 načrtuje za približno 70 milijard evrov investicij v OVE. Poleg tega nemške korporacije, kot sta RWE in EnBW, nameravajo v vetrne in sončne parke vložiti še več, piše Handelsblatt. Letne naložbe v OVE v Evropi bi se lahko povečale s približno 60 milijard evrov v letu 2020 na 90 milijard evrov že do leta 2022.

Številčno to pomeni, da bo evropska energetska industrija samo v tem desetletju v OVE vložila približno 650 milijard evrov, kaže rezultat ekskluzivne analize, ki jo je za Handelsblatt izvedla svetovna svetovalna družba Kearney. Če se vzpostavi dober okvir in bo subvencioniranje vetrne in sončne energije podaljšano, pa bi te naložbe lahko celo presegle 1.000 milijard evrov. »Energetska podjetja šele začenjajo svojo investicijsko ofenzivo,« je za Handelsblatt dodal Kearneyjev strokovnjak Andreas Stender.

»Sredstva iz zelenega dogovora in sredstva za okrevanje po pandemiji covida-19 odpirajo odlično priložnost za hitrejšo izgradnjo nove, trajnostne industrije, kot bi to veljalo v običajnih časih,« je za Handelsblatt pojasnil Markus Krebber, izvršni direktor RWE.

Po poročanju Handelsblatta želijo energetske družbe zdaj nadoknaditi naložbe, ki so stagnirale, saj je v številnih državah - vključno z Nemčijo - obstajala negotovost glede nadaljnjih okvirnih pogojev. Zdaj pa obstaja velika politična podpora za naložbe.

Medtem ko je do preobrata najprej prišlo v elektroenergetskem sektorju, bosta zdaj »okolju prijazna« morala postati tudi prometni sektor in sektor ogrevanja, kar bo mogoče le z dodatnimi količinami zelene električne energije. Poleg tega bo za proizvodnjo zelenega vodika potrebnih veliko novih vetrnih in sončnih zmogljivosti. Hkrati vetrne in sončne tehnologije postajajo vse bolj konkurenčne, zahvaljujoč tehnološki zrelosti, ekonomiji obsega in digitalizaciji, piše Handelsblatt.

Poleg tega je tudi sama energetska industrija, ki je v preteklosti predolgo slonela na fosilnih gorivih, končno opredelila obnovljivo energijo kot glavno področje rasti. Te naložbe pa obenem podpirajo tudi finančni vlagatelji. Obrestne mere so nizke, naložbe v obnovljive vire energije pa privlačne. Trenutno je na trgu na voljo veliko denarja, piše Handelsblatt glede glavnih razlogov za ta naložbeni razcvet.

Kljub temu je vprašanje, koliko denarja bo dejansko vloženega v prihodnjem desetletju, odvisno predvsem od tega, kako hitro bodo stroški tehnologije še naprej padali in kako dolgo bodo OVE še naprej prejemali spodbude in subvencije, dodaja Handelsblatt.

Po poročanju Handelsblatta se je zlasti leta 2020, ko je svetovno gospodarstvo pretresla pandemija koronavirusa, izkazalo, da je zelena energija odporna na krize. Medtem ko so se številne panoge borile z milijardnimi izgubami, sta vetrna in sončna industrija slavili en rekord za drugim.

»Od izbruha koronakrize je večina podjetij z obnovljivo energijo v primerjavi z drugimi poslovala bistveno bolje. Oktobra so denimo delnice svetovnih solarnih podjetij več kot podvojile svojo vrednost v primerjavi s prejšnjim letom,« piše Handelsblatt.

»Povpraševanje po električni energiji se bo drastično povečalo, ker vedno več aplikacij postaja električnih,« je dejal Krebber in dodal, da bo zelena električna energija izpodrinila fosilna goriva na trgu ogrevanja, v prometnem sektorju in za proizvodnjo zelenega vodika, potrebnega za industrijske procese. »Trg OVE je izredno privlačen in potencial je ogromen. To so prepoznali tudi finančni sektor in vlagatelji,« je dodal Krebber.

Naraščanje naložb na področju OVE pa spodbuja tudi vse večje povpraševanje kupcev po zeleni električni energiji. Volker Malmen, nemški regionalni šef največjega svetovnega upravljavca vetrnih parkov Ørsted z Danske, je za Handelsblatt pojasnil: »Če bi pred tremi leti vsi čim cenejšo električno energijo kupovali na borzah z električno energijo, zdaj prihaja do izjemne rasti povpraševanja po neposrednih pogodbah o nakupu električne energije med upravljavci vetrnih ali solarnih parkov in velikimi korporacijami«. Po drugi strani pa tudi manjši regionalni dobavitelji in celo lokalni dobavitelji svoje naložbe zdaj usmerjajo v OVE.

Na koncu se niti velikanske naftne družbe ne morejo izogniti razcvetu na področju OVE. »Z milijardnimi naložbami se prebijajo na trg OVE. Evropski velikani BP, Shell, Total, Equinor in Eni skupaj nameravajo v naslednjih petih do desetih letih v obnovljive vire vložiti skoraj 130 milijard evrov, saj se pritiski politikov, družbe in aktivistov na fosilne velikane povečujejo,« še poroča Handelsblatt.