Evropski parlament je pri vmesnem glasovanju o osnutku akta o neto ničelni industriji (NZIA) podprl upoštevanje necenovnih meril pri razvrščanju ponudb, oddanih na javnih dražbah za gradnjo zmogljivosti za izkoriščanje obnovljivih virov.

Glede na uradno pogajalsko stališče Parlamenta o osnutku NZIA bi morali projekte med drugim presojati po merilih trajnosti in odpornosti na motnje v globalnih dobavnih verigah. Vladam pa takih meril ne bi bilo treba uveljavljati, kadar bi to za uspešne ponudnike pomenilo nesorazmerno višje stroške.

Evropska komisija bi morala po mnenju Parlamenta podati jasne smernice o tem, kako uporabljati necenovna merila v konkurenčnih postopkih zbiranja ponudb, kot tudi v postopku predizbora za dražbo. Parlament je obenem povečal utež za tehtanje prispevka trajnosti in odpornosti glede na vsa merila za oddajo naročila na 20 do 45 odstotkov, potem ko je Komisija predlagala razpon med 15 in 30 odstotki.

Združenje SolarPower Europe je pozdravilo zavzemanje Parlamenta za vključitev necenovnih meril v postopke, da bi tako nagrajevali bolj trajnostne in lokalno proizvedene tehnologije. Poziva pa, da se vse tovrstne spremembe uvajajo postopno in da so prilagojene specifičnim izhodiščem dobavne verige za sončno fotonapetostno energijo. »Napaka bi bila, če bi ta merila s prvim dnem uvedli vsepovprek za vse dražbe in vse tehnologije,« je dejal direktor politik v združenju Dries Acke.

Glede na stališče Parlamenta bi morale vlade v svoje dražbe vključiti »mehanizem usklajevanja z inflacijo«. Namen tega je, da se podjetjem omogoči večja predvidljivost glede bodočih prihodkov, saj je izvedba projektov za izkoriščanje obnovljivih virov dolgotrajna.

»Neustrezna indeksacija« je po navedbah združenja WindEurope trenutno velika težava v panogi vetrne energije, kjer strmo naraščajoči vhodni stroški zmanjšujejo rentabilnost velikih projektov vetrnih elektrarn na morju. V združenju obenem pozdravljajo predlog Parlamenta, da vlade iz dražb, »kadar je to primerno«, izključijo negativne ponudbe. Oddajanje negativnih ponudb, pri katerih razvijalci projektov plačajo vladi za pravico do gradnje vetrne elektrarne, po njihovih besedah povečuje stroške, ki se nato prej ali slej prenesejo na potrošnike.

Parlament je podprl glavni cilj NZIA, po katerem mora Evropska unija do leta 2030 sama proizvesti najmanj 40 odstotkov vseh neto-ničelnih tehnologij, ki jih potrebuje na letni ravni, da se s tem zmanjša odvisnost od dobaviteljev iz tretjih držav.

Poleg tega je v obseg NZIA med drugim vključil tudi tehnologije jedrske fisije in fuzije, trajnostna goriva za letalstvo in pomorstvo ter energetsko učinkovite tehnologije. Predlog Komisije iz marca je namreč vseboval samo sončno fotonapetostno in sončno toplotno energijo, vetrne elektrarne na kopnem in morju, baterije in shranjevanje, toplotne črpalke in geotermalno energijo, elektrolizerje in gorivne celice, bioplin in biometan, zajemanje in shranjevanje ogljika ter omrežne tehnologije.

Uradno pogajalsko stališče mora zdaj sprejeti še Svet ministrov EU, ki zastopa nacionalne vlade. Potem se lahko začnejo pogajanja o dokončni, zavezujoči različici besedila.