»Digitalne rešitve nam bodo pomagale doseči podnebno nevtralnost do leta 2050,« je zapisano v dokumentu, ki ga je pridobil EurActiv. »Digitalne tehnologije lahko podprejo okoljske politike na področjih, kot so odpadki in recikliranje. Evropi bi lahko pomagale celo zmanjšati emisije CO₂, ki jih ustvarja,« navaja dokument. Tehnologija lahko k razogljičenju prispeva tudi z izkoriščanjem »moči podatkov,« je v delu, ki se posveča trajnostnosti, zapisala Komisija. 

»Potencialna področja uporabe so mnogotera in vključujejo rešitve na področju digitalnega prometa, decentraliziranih energetskih sistemov in pametnih podnebno nevtralnih skupnosti. S sledenjem, kdaj in kje se elektriko najbolj potrebuje, lahko povečamo energetsko učinkovitost in pokurimo manj nafte oz. premoga. Povečamo lahko tudi učinkovitost rabe materialov. S podatki, ki jih pridobimo z napravami, ki so povezane preko interneta stvari, lahko naredimo procese v gradnji in industriji učinkovitejše, tako da porabijo manj virov,« pojasnjuje dokument po poročanju EurActiva.

Obenem lahko digitaliziramo tudi produkte in jih spremenimo v storitve za zmanjševanje potratne čezmerne proizvodnje. »Podjetje lahko, na primer, namesto žarnic prodaja naročnino, ki zagotavlja, da je stavba osvetljena,« je predlagano v dokumentu. Na področju transporta se ob tem predlaga vzpostavitev »koridorjev 5G« za vpeljavo povezane in avtomatizirane mobilnosti v obdobju 2021–2027 ter »pilotne podpore za železniške koridorje 5G« v obdobju 2021–2023. S tem povezan zakon o avtonomni in povezani mobilnosti naj bi obenem olajšal varno vpeljavo avtonomnih vozil v Evropi, čeprav časovnica še ni potrjena, je zapisal EurActiv.

Industrija informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) je po oceni Komisije odgovorna za 5–9 odstotkov skupne svetovne porabe električne energije ter za več kot 2 odstotka vseh emisij. »Podatkovni centri in telekomunikacija bodo morali postati bolj energetsko učinkoviti, izkoriščati več obnovljivih virov in postati ogljično nevtralni do leta 2030. Še dodatno skrb pa povzročajo elektronski odpadki. Z 12 milijoni ton na leto namreč predstavljajo »najhitreje naraščajočo obliko odpadkov« v Evropi. Elektronski odpadki obenem predstavljajo tudi priložnost, saj v njih najdemo velike količine redkih elementov in plemenitih kovin, ki bi jih lahko reciklirali,« je po poročanju EurActiva zapisano v dokumentu. 

Komisija v dokumentu izpostavi, da Evropa reciklira le okrog 35 odstotkov elektronike in da se precej vrednosti izgubi, ko naprave ni mogoče popraviti oz. ko baterije ni mogoče zamenjati ali ko programska oprema ni več podprta. V dokumentu se torej predlaga vpeljavo »pravice do popravila« za vse potrošnike v Evropi. Še eno obetavno področje uporabe pa je modeliranje Zemlje v podporo odzivanju na krize. S podatki, pridobljenimi s senzorji in sateliti, bi lahko Evropa »korenito izboljšala« strategije na področju blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje ter povečala zmožnosti kriznega upravljanja, je po poročanje EurActiva zapisano v dokumentu. Komisija za izboljšanje odziva in pripravljenosti v primeru katastrof predlaga zagon »iniciative Misija: Zemlja«, ki naj bi združila najboljše znanstveno in industrijsko znanje z namenom izboljšanega modeliranja Zemlje. 

Eden krovnih ciljev te strategije je podpreti razvoj domačih industrij. Evropa danes namreč uporablja večinoma tehnologijo, ki je narejena drugod, izpostavijo v Komisiji, ob čemer dodajo: »tehnologije je potrebno razviti in uporabiti v Evropi, v skladu z našimi potrebami in načeli,« še poroča EurActiv.