Evropske države lahko v naslednjih osmih letih dodajo približno 43,2 milijona toplotnih črpalk za ogrevanje in toplo vodo, kažejo nove projekcije Evropskega združenja toplotnih črpalk (EHPA). Obenem je v mnogih državah električna energija še vedno 3-4-krat dražja na kWh kot fosilni plin, izpostavljajo v EHPA med nekaterimi identificiranimi ovirami za hitrejše uvajanje toplotnih črpalk.
Skupna količina toplotnih črpalk bo do konca leta 2030 blizu 60 milijonov enot (ker bodo nekatere nove toplotne črpalke nadomestile starejše), ki bodo približno polovici evropskih zgradb zagotavljale ogrevanje z obnovljivimi viri energije in tudi hlajenje (izračuni temeljijo na združenih strokovnih navodilih nacionalnih združenj članic EHPA). Trenutno je v Evropi nameščenih 20 milijonov toplotnih črpalk.
Po napovedi EHPA bo po državah leta 2030 v Evropi vodilna Francija z več kot 8 milijoni dodatnih nameščenih toplotnih črpalk za ogrevanje in pripravo tople vode, sledili ji bosta Nemčija in Italija. Poleg Poljske je največja pričakovana rast v zahodni Evropi. A kot poudarjajo v EHPA, mora več držav pokazati »večjo ambicioznost in ukrepati, da sproži hitrejše spremembe«.
EU si je v svežnju REPowerEU zadala cilj, da bo nameščenih približno 20 milijonov toplotnih črpalk do leta 2026 in skoraj 60 milijonov do leta 2030.
A kot opozarjajo v EHPA, se sektor sooča z določenimi ovirami, na primer dejstvom, da so konkurenčni pogoji še vedno močno nagnjeni v korist fosilnih goriv v smislu subvencij in obdavčitve.
Po besedah generalnega sekretarja EHPA Thomasa Nowaka »uvajanje toplotnih črpalk poteka (…), vendar bi bilo treba izkrivljeno oblikovanje cen, ki daje prednost plinu pred elektriko, popraviti, da bi več končnih uporabnikov spodbudili k prehodu na čiste rešitve in jih nagradili z nižjimi računi za ogrevanje. Cena električne energije ne bi smela biti več kot dvakrat višja od cene plina«.
Prejšnji mesec sta EHPA in Evropska podnebna fundacija z več kot 20 sodelujočimi organizacijami tudi izdali poročilo z naslovom »The EU Heat Pump Accelerator«, v katerem so identificirane ovire in rešitve za hitrejše uvajanje toplotnih črpalk, in ga predali Evropski komisiji. V pripravi je namreč akcijski načrt za toplotne črpalke, ki naj bi bil zaključen do konca leta 2023.
Ob nekonkurenčni ceni elektrike obstajajo tako nadaljnja ozka grla, ki jih je treba odpraviti za povečanje uvedbe in proizvodnje črpalk v skladu s cilji REPowerEU, je razvidno iz omenjenega poročila.
Med njimi izpostavljajo avtorji poročila tudi visoke stroške. Zmanjšanje začetnih stroškov nakupa in namestitve toplotne črpalke je glede na priporočila iz besedila dokumenta ključnega pomena za povečanje privlačnosti tovrstnega načina ogrevanja.
Med identificiranimi ovirami, ki jih je treba odpraviti, so tudi informacijske vrzeli, pomanjkanje kvalificiranih delavcev, pa tudi ozka grla v dobavni verigi.
Kot poudarjajo avtorji dokumenta, mora »čisto ogrevanje postati standard«, k hitrejšemu uvajanju toplotnih črpalk pa bi pripomoglo tudi povezovanje sektorjev elektroenergetike in ogrevanja.
S 60 milijoni nameščenimi toplotnimi črpalkami bi namreč porabo plina v stavbah leta 2030 zmanjšali za 40 odstotkov v primerjavi z letom 2022 (en milijon toplotnih črpalk izniči potrebo po 1,5 milijarde kubičnih metrov plina), obenem bi prihranili 60 milijard evrov pri uvozu energije, za 46 odstotkov bi se tudi zmanjšale emisije CO2 v sektorju stavb, je še navedeno v poročilu »The EU Heat Pump Accelerator«.
Povezave
Dokumenti
Povezani članki