S povečano rabo električne energije za ogrevanje in hlajenje bi lahko pri uvozu energentov prihranili 44,7 milijard evrov na leto, v poročilu z naslovom Svetla prihodnost za Evropo (A Bright Future for Europe) ugotavlja evropsko elektroenergetsko združenje Eurelectric. V poročilu so poudarili tudi pomen elektrifikacije evropskega prometnega sektorja.

Kot so zapisali, se je leta 2009 enainšestdeset direktorjev energetskih podjetij iz vse Evrope, ki so tedaj predstavljali več kot 70 odstotkov vse evropske proizvodnje električne energije, zavezalo k prizadevanjem, da postane oskrba z električno energijo do leta 2050 ogljično nevtralna.

»Elektroenergetika pri izpolnjevanju zaveze za razogljičenje izkazuje konkreten uspeh. Od leta 1990 so se izpusti ogljikovega dioksida (CO₂) na kilovatno uro (kWh) po Evropski uniji zmanjšali za več kot 25 odstotkov,« so dejali.

Toda ob tem so opozorili, da z rabo povezana področja na koncu proizvodne verige, kot sta promet ter ogrevanje/hlajenje, v zadnjem desetletju beležijo manjši napredek, obenem pa predstavljajo približno 79 odstotkov končnih potreb po energiji v evropskih gospodinjstvih.

»Da bi naslovili ta primanjkljaj in omenjene sektorje uskladili z evropskimi cilji na področju razogljičenja, evropska elektroenergetika predlaga progresivno elektrifikacijo končne rabe energije v Evropi do leta 2050,« so zapisali v združenju.

Leta 2015 je 56 odstotkov vse električne energije, proizvedene v Uniji, izviralo iz brezogljičnih virov (29 odstotkov iz obnovljivih virov in 27 odstotkov iz jedrske energije), so ob tem dodali.

Leta 2014 so fosilni viri energije pokrili 75 odstotkov potreb po energiji za ogrevanje in hlajenje v Evropi, zemeljski plin sam pa skoraj polovico.

»Če želi Unija izpolniti svoje podnebne in energetske cilje, je treba v sektorju ogrevanja in hlajenja pospešeno zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv, pa tudi skupno porabo energije,« so poudarili v združenju Eurelectric in dodali, da bi lahko sektor dosegel spremembo po zaslugi še neizkoriščenega potenciala na področju učinkovite rabe energije, to pa dopolnil »z elektrifikacijo ogrevanja in hlajenja v obnovljenih stavbah, kjer s tovrstnimi ukrepi lahko ponudimo konkretne in praktične rešitve«.

Po mnenju združenja lahko države članice Unije z elektrifikacijo ogrevanja in hlajenja dosežejo občutne finančne prihranke in pozitivno prispevajo k varnosti oskrbe v Evropi. V tem sektorju se trenutno na evropski ravni porabi 13 odstotkov vse nafte in 59 odstotkov vsega plina (ali približno 68 odstotkov vsega v Unijo uvoženega plina).

»S premikom od tako prevladujočih potreb po fosilnih gorivih v tem sektorju bi lahko prihranili približno 40 milijard evrov na leto pri uvozu plina in 4,7 milijard evrov na leto pri uvozu nafte. Za evropskega odjemalca energije bi to pomenilo manjše nihanje stroškov za energijo. Poleg tega bi vsako zmanjšanje odvisnosti od uvoza tuje nafte in plina povečalo sposobnost Unije, da izpolni svoje potrebe po energiji, kar bi zmanjšalo vplive potencialnih globalnih motenj pri oskrbi in s tem povezano nihanje cen,« so zapisali avtorji poročila.

V zvezi s prometom v združenju opozarjajo, da bo za vsaj 80-odstotno razogljičenje Unije do leta 2050 najverjetneje treba do tega leta v približno 95-odstotnem obsegu razogljičiti cestni promet.

V združenju verjamejo, da se je mogoče velikemu deležu izpustov toplogrednih plinov v tem sektorju izogniti tako, da se bencin in dizel kot primarna energenta nadomesti s čedalje bolj razogljičeno električno energijo.

Po podatkih poročila, ki za osnovo vzame sedanjo povprečno evropsko energetsko mešanico, se z rabo električnega vozila sprosti manj kot 50 g CO₂/km. »To je precej manj od evropskega cilja 95 g do leta 2020, in zgolj drobec količine izpustov ogljika, kot jih proizvede najučinkovitejši danes na trgu dostopni motor z notranjim izgorevanjem,« so dejali v združenju, ki zastopa interese evropske elektroenergetike.

Toda po njihovem mnenju za to, da zagotovimo zmanjšanje izpustov in povečamo rabo električnih vozil, potrebujemo ukrepe s tem povezanih politik, kot so ambiciozni cilji za izpuste avtomobilov in kombijev, ločeni cilji za ničelne izpuste avtomobilov, izboljšani preskusni cikli ter nove zahteve glede polnilne infrastrukture.

Dodali so, da je treba za energente ustvariti enakovredne pogoje, da bi lahko zares želi koristi elektrifikacije prometa ter ogrevanja/hlajenja. »Zakonodajo je treba popraviti v smeri razlikovanja med količniki primarne energije za različne vire energije. Treba je razviti nove, inovativne finančne instrumente, s katerimi bi spodbudili rabo toplotnih črpalk in podobnih tehnologij.«

Celotno poročilo je na voljo TUKAJ.