Elektrifikacija vozil bo prinesla hitre rezultate, ki bodo predstavljali največji in najhitrejši prispevek k razogljičenju cestnega prometa. Kot razkriva nova študija združenja Eurelectric in družbe EY z naslovom »Pospeševanje elektrifikacije vozil v Evropi: Kdaj je odkrivanje tople vode smiselno?«, lahko do leta 2030 pričakujemo 24-odstotno povečanje elektrifikacije vozil. »Elektrifikacija vozil lahko povsem spremeni pravila igre. Povezujemo jo namreč z občutnim zmanjšanjem skupnih stroškov lastništva in emisij CO2. To je torej dobro tako za lastnike flot kot za širšo družbo,« je na nedavnem Eurelectricovem dogodku dejal generalni sekretar Eurelectrica Kristian Ruby.

Evropski vozni park šteje 63 milijonov avtomobilov, kombijev, avtobusov in tovornjakov, ki jih upravljajo zasebne družbe ali javni organi. Čeprav predstavljajo le 20 odstotkov voznega parka, so odgovorni za 40 odstotkov vseh prevoženih kilometrov in 50 odstotkov emisij CO2 v prometu. To pomeni, da nosijo velik potencial za podporo pospešenega razogljičenja prometa, je ob predstavitvi omenjene študije dejal vodja enote za globalno elektroenergetiko in energetska podjetja pri družbi EY Serge Colle.

Skupno število vozil v voznem parku – tako električnih kot z notranjim izgorevanjem – se bo do leta 2030 predvidoma povečalo za okoli 15 odstotkov na 73 milijonov. Če pogledamo samo elektrificirana vozila, se bodo dejanske številke ob pričakovanem 24-kratnem povečanju do leta 2030 z današnjih 420.000 povečale na 10,5 milijona. Kot kaže študija, se bo najhitreje elektrificiralo službene avtomobile, dostavna vozila za zadnji del poti, vozila za omejeno službeno uporabo in lahka gospodarska vozila za službene namene. Avtobusni segment bo do tedaj elektrificiral že 42 odstotkov svojega voznega parka, sledila pa bosta segment avtomobilov (17,5 odstotka) in kombijev (12 odstotkov).

Električna vozila pa bodo le stežka dosegla večji obseg brez interoperabilnega napajalnega omrežja. V Evropi je trenutno 213.000 javnih napajalnih postaj, le 14 odstotkov pa jih omogoča hitro napajanje, kar je precej pod ciljem. Uresničitev ambicioznega cilja Evropske komisije, da do leta 2030 postavimo tri milijone javnih napajalnih postaj, zahteva 13-kratno povečanje, je na spletnem dogodku izpostavila evropska komisarka za promet Adina Vălean. 

Študija, ki sta jo pripravila Eurelectric in EY, razkriva, da bi potrebovali 20 milijard evrov za javno napajalno infrastrukturo in 60 milijard evrov za zasebno. Še 25 milijard evrov bi bilo nadalje potrebnih za to, da se zagotovi, da bodo distribucijska omrežja zmožna podpreti vzpostavljanje napajalne infrastrukture.

To je velik izziv, je dejal Colle in dodal, da se sektor sooča s precejšnjimi ovirami, ki se nanašajo tudi na nezadostno financiranje javnega sektorja in na neuspeh pri privabljanju zasebnih investitorjev zaradi visokega tveganja te infrastrukture in nizkega profila donosa na nastajajočih trgih. Še ena večja ovira pa je nezadostna interoperabilnost, kar pomeni, da postane uveljavljanje 'pravice do napajanja' za voznike, ki so navajeni na nezapleteno izkušnjo na bencinski črpalki, ob vseh platformah, pogodbah s ponudniki in plačilnih protokolih preveč zapleteno, je bilo izpostavljeno v razpravi. 

Električna osebna vozila bodo do leta 2040 na globalni ravni porabila 1290 TWh, komercialna električna vozila 389 TWh, električni avtobusi 216 TWh in električna dvokolesna motorna vozila 69 TWh električne energije. To skupaj doda zgolj 5,2 odstotka h globalnemu povpraševanju po električni energiji v tistem letu, ugotavlja družba BloombergNEF v poročilu o obetih za električna vozila. 

Električna vozila naj bi glede na poročilo o obetih za električna vozila, ki ga je pripravil BloombergNEF, do leta 2025 zavzela 10 odstotkov, do leta 2030 28 odstotkov in do leta 2040 58 odstotkov.