Plinske elektrarne in hidroelektrarne bodo do podpore, ki je na voljo v okviru 672,5 milijarde evrov vrednega mehanizma za okrevanje in odpornost, upravičene le, če »ne bodo bistveno škodile« okoljskim ciljem EU, je sporočila Evropska komisija.
»Za gospodarske dejavnosti, ki nimajo tehnološko izvedljive alternative z majhnim vplivom na okolje, bi bilo treba presojo negativnih vplivov vsakega posameznega ukrepa na okolje opraviti na podlagi scenarija brez poseganja ob upoštevanju vpliva ukrepa na okolje v absolutnem smislu,« so v Komisiji zapisali v svojih smernicah za uporabo »načela, da se ne škoduje bistveno«, ki ga bo treba uporabiti v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost.
»Če se na primer presoja hidroelektrarna, za katero je potrebno zgraditi jez na nedotaknjenem območju, bi se vpliv jezu presodil glede na scenarij, kjer zadevna reka ostane v naravnem stanju, in ne glede na različne možne uporabe zadevnega območja,« pojasnjujejo v Komisiji.
Komisija nadalje navaja, da »se ukrepi, povezani s proizvodnjo električne energije in/ali toplote z uporabo fosilnih goriv ter s tem povezano infrastrukturo za prenos in distribucijo, za namene uredbe o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost praviloma ne bi smeli šteti za skladne v okviru načela, da se ne škoduje bistveno, saj obstajajo nizkoogljične alternative«.
»Z vidika blažitve podnebnih sprememb se lahko za ukrepe, povezane s proizvodnjo električne energije in/ali toplote z uporabo zemeljskega plina ter povezano infrastrukturo za prenos in distribucijo, za vsak primer posebej določijo omejene izjeme,« ob tem poudarjajo v Komisiji.
Kot pojasnjujejo, je to »pomembno zlasti za države članice, ki se soočajo z velikimi izzivi pri prehodu z ogljično intenzivnih virov energije, kot so premog, lignit ali nafta, in kjer lahko ukrep ali kombinacija ukrepov privede do zelo velikega in hitrega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov«.
V takšnih primerih se tako lahko podpora za proizvodnjo električne energije in/ali toplote na osnovi zemeljskega plina izjemoma dodeli, če se ukrepi nanašajo na »za prihodnost primerno, prilagodljivo in učinkovito proizvodnjo električne energije v plinskih elektrarnah ali soproizvodnjo toplote in električne energije v plinskih elektrarnah z emisijami toplogrednih plinov pod 250 g CO2/kWh v času ekonomske življenjske dobe objekta«; ali se nanašajo »na za prihodnost primerno, prilagodljivo in učinkovito proizvodnjo električne energije v plinskih elektrarnah ali soproizvodnjo toplote in električne energije v plinskih elektrarnah, ki omogoča uporabo obnovljivih in nizkoogljičnih plinov«.
Mehanizem, ki ga je nedavno odobril Evropski parlament, je ključni instrument pobude NextGenerationEU ter bo zagotovil 672,5 milijarde evrov posojil in nepovratnih sredstev za podporo reformam in naložbam v državah članicah.
V petek predstavljene smernice so po navedbah Komisije namenjene »podpori državam članicam EU pri zagotavljanju, da nobena od naložb in reform, ki jih predlagajo za financiranje v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, ne bo bistveno škodila okoljskim ciljem EU v smislu, določenem v uredbi o taksonomiji«.
»Spoštovanje tega načela bo predpogoj za potrditev nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost,« poudarjajo v Komisiji.
Dodajajo, da je spodbujanje prehoda na zeleno gospodarstvo ključni cilj mehanizma za okrevanje in odpornost. »Poleg omenjenega načela bo k temu prispevala tudi zahteva, da mora vsaj 37 odstotkov odhodkov za naložbe in reforme iz vsakega nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost biti namenjeno za dosego podnebnih ciljev.«
Povezave
Dokumenti
Povezani članki