Okoljski ministri EU so v začetku oktobra v Luksemburgu po več kot trinajstih urah pogajanj dosegli kompromis in za cilj do leta 2030 postavili 35-odstotno znižanje izpustov pri novih osebnih avtomobilih in 30-odstotno znižanje pri lahkih tovornih vozilih. Slovenija, tako kot nekatere druge članice, z dogovorom ni zadovoljna, saj je zahtevala najmanj 40-odstotno znižanje emisij.

»V imenu vlade sem nasprotoval kompromisu in zahteval najmanj 40-odstotno zmanjšanje emisij, vendar je avstrijsko predsedstvo uspelo doseči večino. V svojem sklepnem govoru sem opozoril, da to ni prava smer, ki si jo je zastavila EU,« se je po odločitvi na tviterju odzval slovenski okoljski minister Jure Leben.

Irska je po sprejetem kompromisu napovedala izjavo nasprotovanja in razočaranja, takoj pa so jo podprli še Luksemburg, Švedska, Slovenija in Danska. Kompromisni predlog je podprlo 20 članic, štiri so bile proti, štiri pa so se vzdržale.

Minister Leben je v svojem zaključnem govoru poudaril, da nasprotuje predlogu, saj ta ne vodi v smer, ki si jo je zastavila EU, to je prehod v nizkoogljično družbo z zmanjševanjem emisij vseh sektorjev, vključno s prometnim. Kot je poudaril minister, je pomemben vidik ambicioznosti EU prav cilj, o katerem so se pogajali. »Žal je od političnih pozivov k upoštevanju priporočil IPCC ostalo zelo malo. Danes smo imeli priložnost, da pokažemo, da mislimo resno, žal smo to priložnost zamudili«, je poudaril Leben.

Kot je znano, je novembra lani Evropska komisija predlagala 30-odstotno znižanje izpustov ogljikovega dioksida pri novih avtomobilih in lahkih tovornih vozilih do leta 2030 v primerjavi z letom 2021, Evropski parlament se je zavzel za 40-odstotno znižanje, kompromisni predlog avstrijskega predsedstva pa je predvideval 35-odstotno znižanje. Nekatere države, na primer Švedska, Danska in Nizozemska, so se zavzemale za še bolj ambiciozne cilje, medtem ko je bilo na primer Bolgariji in Madžarski že 30 % preveč ambiciozno. Francija se je zavzemala za 40-odstotno znižanje, Nemčija pa za 30-odstotno.