Evropska unija je dosegla svoje tri glavne podnebne in energetske cilje, zadane za leto 2020, kažejo doslej zbrani podatki Evropske agencije za okolje (EEA). Sloveniji je spodletelo pri doseganju cilja na področju obnovljivih virov energije (OVE). Na področju končne rabe energije in izpustov toplogrednih plinov pa Slovenija že dosega cilje, skladne za leto 2030.

Leta 2009 potrjeni cilji EU so do leta 2020 predvideli zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za najmanj 20 odstotkov glede na raven iz leta 1990, najmanj 20-odstotni delež obnovljivih virov energije ter 20-odstotno izboljšanje energetske učinkovitosti.

Izpusti toplogrednih plinov 27 članic EU so leta 2020 glede na 1990 padli za 31 odstotkov. V skladu s cilji je izpuste do leta 2020 po ocenah zmanjšalo 21 držav. To pa ni uspelo Bolgariji, Cipru, Finski, Nemčiji, Irski in Malti.

Najbolj so upadli izpusti v sektorjih, ki jih pokriva evropska shema trgovanja z izpusti ETS, medtem ko je bil v sektorjih, ki jih pokrivajo nacionalni cilji, vključno s transportom, stavbami in kmetijstvom, napredek počasnejši, navaja EEA.

Preliminarne ocene EEA kažejo, da je EU leta 2020 dosegla 21,3-odstotni delež obnovljivih virov energije v svoji porabi energije. 

Po analizi EEA je splošni pozitiven napredek predvsem posledica povečane rabe obnovljivih virov energije za električno energijo, ogrevanje in hlajenje. Uporaba obnovljivih virov energije v prometu narašča počasneje, vendar preliminarni podatki kažejo, da je EU tesno dosegla cilj 10-odstotne rabe obnovljive energije v tem sektorju.

Pri obnovljivem deležu energije je med članicami EU 22 držav doseglo ali preseglo cilje. Prenizek pa je bil delež v Belgiji, Franciji, na Poljskem, v Romuniji in Sloveniji.

EU je po prvih podatkih izpolnila tudi cilj povečanja energetske učinkovitosti, pri čemer je 20 držav ustrezno zmanjšalo porabo energije. Neuspešne so bile Avstrija, Belgija, Bolgarija, Nemčija, Madžarska, Litva in Slovaška.

Kot navaja EEA, so k uspehu sicer prispevala zaprtja javnega življenja in gospodarstva zaradi covida-19 v lanskem letu, ki so ‘potisnila’ porabo primarne in končne energije v EU pod ciljne ravni, in sicer za 5 oziroma 3 odstotke.

EEA ocenjuje, da so bili cilji na ravni EU izpolnjeni, pri čemer pa so presežki določenih držav nadoknadili za neuspeh drugih. Skupno 11 držav - Hrvaška, Češka, Danska, Estonija, Grčija, Italija, Latvija, Luksemburg, Portugalska, Španija in Švedska - je doseglo ali preseglo nacionalne cilje na vseh treh področjih.

Medtem sta Belgija in Bolgarija dosegli le enega od treh ciljev - Belgija na področju zmanjšanja izpustov, Bolgarija pa pri OVE deležu.

Cilj za leto 2030, t.j. 55-odstotno zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov, je po navedbah EEA mogoče doseči, če se vložijo dodatna prizadevanja ter sprejmejo in izvajajo nove politike.

Je pa pet držav, ki so že leta 2020 beležilo izpuste v skladu s cilji za leto 2030. Med njimi so Hrvaška, Grčija, Portugalska, Slovaška in Slovenija.

Skupaj z Belgijo, Bolgarijo, Ciprom, Dansko, Estonijo, Finsko, Grčijo, Madžarsko, Malto in Romunijo je Slovenija tudi med državami, katerih končna raba energije je že pod zastavljeno ravnijo za 2030.