Evropska unija bi za zagotavljanje prožnosti in zanesljive oskrbe v elektroenergetskem sistemu do leta 2030 potrebovala za 30 GW baterijskih hranilnikov, je za Montel povedal Carlos Torres-Diaz, vodja oddelka za elektroenergetski in plinski trg v družbi Rystad Energy.
Do leta 2050 pa naj bi nato njihova skupna zmogljivost naraščala eksponentno in ob koncu tega obdobja dosegla skoraj 400 GW, saj se bo po pričakovanem zaprtju premogovnih in plinskih elektrarn ter ob naraščanju deleža bolj spremenljivih obnovljivih virov zmanjšala ponudba pasovne energije, je dodal analitik na podlagi preliminarnih izračunov.
Vlaganje v baterijske hranilnike trenutno zavirajo visoki stroški in omejena tehnična učinkovitost – veliki baterijski hranilniki namreč lahko oskrbujejo elektroenergetski sistem največ štiri ure.
Za opaznejši razmah hranilnikov je »nujno zmanjšati stroške in izboljšati tehnologijo«, je dejal Torres-Diaz.
Shranjevanje energije ima nedvomno odločilno vlogo v energetskem prehodu, vendar pa je še veliko negotovosti glede obsega zmogljivosti, ki bi morale spremljati proizvodnjo zelene elektrike in prispevati k izravnavanju elektroenergetskega sistema.
Unija mora po mnenju strokovnjakov in panožnih združenj določiti cilje in uvesti spodbude, s katerimi bo pospešila vlaganje v shranjevanje energije in baterije ter s tem podkrepila njihovo ključno vlogo v energetski tranziciji.
»Zelo natančni cilji glede potrebne skupne zmogljivosti shranjevanja energije bi vsekakor prispevali k rasti tega sektorja, z uvedbo subvencij pa bi spodbudili vlaganje – podobno, kot se je to zgodilo z obnovljivimi viri,« je pojasnil Torres-Diaz.
»Čas je, da oblikovalci politik v Uniji razmislijo o določitvi ciljev za shranjevanje energije, s katerimi bi dopolnili cilje o rabi energije iz obnovljivih virov,« meni Patrick Clerens, generalni sekretar Evropskega združenja za shranjevanje energije (Ease).
Unija je v lani objavljeni študiji predlagala sklop priporočil za spremembo regulativnega okvira, ki se nanaša na tehnologije shranjevanja energije.
Po njenih ugotovitvah bomo po Evropi do leta 2030 potrebovali zmogljivosti za shranjevanje električne energije – vključno s črpalnimi elektrarnami in stacionarnimi baterijskimi hranilniki – v skupnem obsegu do 108 GW. Leta 2020 je bilo takih zmogljivosti v Evropi za 40 GW. Kot so dejali v združenju Ease, pa ti cilji niso zavezujoči.
Evropska komisija bo predlog spremembe evropske direktive o uporabi energije iz obnovljivih virov, ki vključuje tudi tehnologije za shranjevanje, predvidoma predstavila 14. julija v sklopu svežnja Pripravljeni na 55.
»Te številke so najverjetneje močno podcenjene, saj pri modeliranju ni bil upoštevan novi cilj o rabi obnovljivih virov za leto 2030,« je dejal Clerens. Kot je dodal, večina držav članic v svojih načrtih za okrevanje in odpornost ne opredeljuje ciljev za shranjevanje energije.
V Komisiji po navedbah združenja Ease ocenjujejo, da bi v Uniji do leta 2050 za financiranje novih sistemov shranjevanja energije potrebovali med 100 in 300 milijard evrov.
A kot pravi Clerens, bo za shranjevanje namenjen »le majhen delež« postavke v predvideni višini 75 milijard evrov, ki je v evropskih načrtih za okrevanje in odpornost namenjena čisti energiji.
Povezave
Dokumenti
Povezani članki