Če želimo doseči cilj 6 GW vodikovih zmogljivosti do leta 2024, ki ga Evropska komisija zastavlja v strategiji EU za vodik, objavljeni 8. julija, bo moralo v naslednjih 12 mesecih več vlad EU pripraviti konkurenčne razpisne postopke za projekte na področju proizvodnje obnovljivega vodika, je izpostavil višji znanstveni sodelavec na Oxfordskem inštitutu za energetske študije (OIES) Martin Lambert.

Strategija EU za vodik zastavlja vizijo 40 GW elektrolizatorskih zmogljivosti za proizvodnjo obnovljivega vodika (ki ga imenujemo tudi zeleni vodik) v Evropi do leta 2030 ter še 40 GW elektrolizatorskih zmogljivosti v njeni južni in vzhodni soseščini (Ukrajini in Maroku), od koder bi lahko Evropa obnovljivi vodik uvažala.

»Morda še bolj ambiciozno pa zastavlja cilj 6 GW elektrolizatorjev do leta 2024,« je dodal Lambert v najnovejšem komentarju OIES.

Strategija po ugotovitvah Lamberta obenem »navaja, da se je nabor potencialnih globalnih naložb v elektrolizatorje s predvidenim začetkom obratovanja do leta 2030 v šestmesečnem obdobju do marca 2020 povečal s 3,2 GW na 8,2 GW. 57 odstotkov (ali približno 4,5 GW) teh zmogljivosti je v Evropi.«

Čeprav so navedene vrednosti na področju proizvodnje obnovljivega vodika (6 GW zmogljivosti do leta 2024 in 40 GW do leta 2030) v kontekstu celotnega energetskega sistema majhne – 40 GW zmogljivosti denimo enačimo s proizvodnjo, ki je (glede na vsebnost energije) ekvivalentna okoli 12–15 bcm zemeljskega plina, medtem ko bo skupno povpraševanje po zemeljskem plinu v Evropi v letu 2030 najverjetneje še vedno presegalo 400 bcm – so ambicije torej precejšnje.

Evropske elektrolizatorske zmogljivosti so trenutno na letni ravni še precej nižje od 1 GW, še izpostavi Lambert.

»Dosega 40 GW zmogljivosti do leta 2030 (tudi brez dodatnih 40 GW za dobavo iz sosednjih držav) bo zahtevala zelo hitro večanje obsega elektrolizatorskih proizvodnih zmogljivosti in/ali močno zanašanje na uvožene elektrolizatorje, najverjetneje iz Kitajske,« je zapisal Lambert.

Torej »se bo pojavila potreba po še hitrejšem razvoju specifičnih projektov za proizvodnjo predvidenih količin obnovljivega vodika,« je izpostavil Lambert ter dodal, da je v pripravi trenutno le za okoli 4,5 GW projektov, ki imajo potencial za začetek obratovanja v Evropi do leta 2030.

»Ob predpostavki tipične stopnje uspešnosti velikih infrastrukturnih razvojnih projektov pri napredku od razglasitve izvedljivosti do pozitivne investicijske odločitve (20–30 odstotkov) bi moralo biti danes, ali vsaj do prvih mesecev leta 2021 (za dosego 6 GW zmogljivosti do leta 2024), v pripravi že za 20–30 GW projektov,« je izpostavil Lambert.

»Če želimo ohraniti vsaj kanček upanja za dosego 6 GW do leta 2024, bo moralo več vlad EU v naslednjih 12 mesecih pripraviti konkurenčne razpisne postopke za tovrstne projekte. Ti razpisi bi morali zagotoviti neposredno podporo projektom na področju obnovljivega vodika, bodisi s prevzemom stroškov bodisi z zagotavljanjem ugodnega toka prihodkov za izdelavo poslovnega primera za zasebnega investitorja,« je dodal Lambert.