Evropska unija bo morala v prihodnjih petih letih za energetsko neodvisnost od Rusije nameniti približno 195 milijard evrov, je poročal britanski časnik Financial Times, pri čemer se je skliceval na osnutek predlogov Evropske komisije.

V vsoto, ki bi jo do leta 2027 vložili v zmanjšanje odvisnosti, niso všteta sredstva, s katerimi namerava Unija spodbuditi zmanjšanje izpustov ogljika, so zapisali v poslovnem časniku. Obenem pa bo morala Unija za izpolnitev ambicioznih ciljev o zmanjšanju izpustov do leta 2050 skrčiti porabo energije bolj, kot je veljalo doslej.

Komisija je predloge pripravila v času, ko si evropski voditelji zaradi napada Rusije na Ukrajino mrzlično prizadevajo zmanjšati odvisnost od ruske nafte in plina. Predstavila jih bo v kratkem, doslej pa je že predlagala, da Unija do konca leta skrči uvoz ruskega plina za dve tretjini ter pred začetkom zime poveča zaloge plina v skladiščih. Poleg tega si prizadeva, da bi v sklopu šestega svežnja sankcij še letos uvedli postopni embargo na uvoz ruske nafte. Ta ukrep je naletel na nasprotovanje Madžarske, ki je od ruske nafte močno odvisna.

Namen predlogov je »hitro zmanjšati našo odvisnost od ruskih fosilnih goriv s pospešitvijo prehoda na čisto energijo ter skupnimi prizadevanji za odpornejši elektroenergetski sistem in pravo energetsko unijo«, je po poročanju FT zapisano v osnutku. 

V njem Komisija poziva k 13-odstotnemu zmanjšanju porabe energije do leta 2030 – prejšnji predlog direktive o učinkoviti rabi energije je predvideval 9-odstotni rez. Bruselj obenem želi pospešiti uvajanje obnovljivih virov energije, s katerimi naj bi leta 2030 zadostili 45 odstotkom vsega povpraševanja po energiji. Ta cilj je bil doslej pri 40 odstotkih. Za njegovo izpolnitev bi morali sedanji obseg zmogljivosti v višini 511 GW več kot podvojiti, da bi dosegel 1.236 GW.

Dokument vsebuje tudi strategijo pospešenega uvajanja sončnih elektrarn do leta 2028, ko naj bi bila njihova skupna zmogljivost več kot dvakratnik današnje, ter predvideva obsežnejšo rabo toplotnih črpalk, geotermalne in sončne toplotne energije. Gradnjo vetrnih elektrarn, ki jo pogosto prepreči nasprotovanje lokalnega okolja, je treba po mnenju Komisije »drastično pospešiti«, spodbuditi pa je treba tudi rabo vodika. Po navedbah FT je v osnutku omenjenih 20 milijonov ton obnovljivo proizvedenega vodika do leta 2030, pri čemer bi polovico tega uvozili.