Države članice EU bi lahko v tem desetletju s sistemom EU ETS zaslužile kar 800 milijard evrov, je sporočila švedska agencija za varstvo okolja.
»S ceno ogljika okoli 80 EUR/t govorimo o 400 milijard evrov prihodkov med letoma 2021 in 2030. Če se EU ETS razširi na cestni promet in ogrevanje, bo to okoli 800 milijard evrov,« je povedal Fredrik Hannerz, vodja enote za ETS pri švedski agenciji za varstvo okolja.
Leta 2021 so prihodki od promptnih dražb v okviru EU ETS znašali slabih 31 milijard evrov, kar je povečanje s 16 milijard evrov v letu 2020, kažejo podatki borze EEX. Razlog za to rast leži v skoku cen emisijskih kuponov.
Cene emisijskih kuponov (EUA) so se dvignile z dobrih 30 EUR/t v začetku leta 2021 na okoli 80 EUR/t konec lanskega leta. Referenčna pogodba EUA je 19. januarja znašala 82,09 EUR/t.
V skladu s pravili EU ETS bi morale države članice porabiti vsaj 50 odstotkov prihodkov od dražb ali enakovredne finančne vrednosti za namene, povezane s podnebjem in energijo.
Lansko jesen je direktorica Evropske komisije za trge z ogljikom Beatriz Yordi povedala, da bi lahko prihodke uporabili za pomoč pri zamenjavi ogljično intenzivnih sistemov za ogrevanje ali celo za zagotavljanje »začasnih energetskih bonov« za ranljive državljane.
EU sicer trenutno načrtuje reformo sistema ETS kot del svežnja Pripravljeni na 55, ki je bil predstavljen lani poleti.
Povezave
Dokumenti
Povezani članki