Evropska komisija je v sklopu priprav na podnebni vrh Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku 23. septembra 2019 objavila sporočilo, v katerem je ponovno potrdila odločnost pri uresničevanju svoje podnebne agende in ohranjanje vodilne vloge v svetu v boju proti podnebnim spremembam, je komisija zapisala v sporočilu za javnost.

Komisija je predlagala konkretne ukrepe v skladu s svojimi zavezami za uresničevanje pariškega podnebnega sporazuma. Novembra 2018 je predstavila svojo vizijo za oblikovanje podnebno nevtralne Evrope do leta 2050 in velika večina držav članic je junija 2019 ta predlog tudi potrdila. Nedavno objavljena posebna raziskava Eurobarometer je pokazala, da 93 odstotkov Evropejcev meni, da so podnebne spremembe resen problem, 92 odstotkov vprašanih pa podpira načrte Evrope, da do leta 2050 postane podnebno nevtralna, še sporočajo s komisije. 

Evropska unija ima najbolj celovit in ambiciozen zakonodajni okvir o podnebnih ukrepih in uspešno izvaja prehod na gospodarstvo z nizkimi emisijami. Med letoma 1990 in 2017 je zmanjšala emisije toplogrednih plinov za 23 odstotkov, medtem ko je gospodarstvo zraslo za 58 odstotkov. EU je že presegla svoje cilje za zmanjšanje toplogrednih plinov za leto 2020 in sprejela zakonodajni okvir, s katerim bo mogoče preseči tudi cilje za leto 2030. »Emisije EU predstavljajo le 9 odstotkov globalnih izpustov, zato EU sodeluje, tako finančno kot tehnično, z vsemi partnerskimi državami po svetu. EU ostaja vodilna svetovna donatorica razvojne pomoči in podpornica podnebnih ukrepov. Skupaj z državami članicami prispeva 40 odstotkov svetovnega javnega financiranja za podnebne ukrepe,« je še omenila komisija. 

Med drugim je raziskava Eurobarometer pokazala, da so za več kot tri četrtine vprašanih v Sloveniji podnebne spremembe "zelo resen" problem (76 odstotkov), kar je kljub povečanju za pet odstotnih točk še vedno pod povprečjem EU (79 odstotkov). Delež Slovencev, ki tudi sami ukrepajo proti podnebnim spremembam, se je v zadnjih šestih mesecih povečal za 13 odstotnih točk in močno presega povprečje EU (79 odstotkov; povprečje EU 60 odstotkov). 82 odstotkov vprašanih pa si prizadeva za zmanjšanje odpadkov in jih redno ločuje za recikliranje (82 odstotkov; povprečje EU 75 odstotkov).