Sedaj, ko je podjetje GGE prešlo fazo start-upa in že ustvari več prihodkov kot ima stroškov, je njegov direktor Luka Komazec bolj pomirjen. V letu 2011, ko je v okviru Gorenjeve akademije prepričal vodstvo velenjskega velikana s svojim poslovnim načrtom za ustanovitev enega prvih energetskih start-upov v Sloveniji, dejansko nihče ni vedel, kam vodijo takšne inovativne ideje. »S tega vidika so tudi lastniki investirali točno toliko kapitala, kot ga je ta naš “eksperiment” res zahteval, ključno pri vsem skupaj pa je bilo, da smo uspeli oblikovati ekipo, ki je bila pripravljena delati toliko, kot pač start-up zahteva, predvsem pa, ki je verjela sama vase,« danes ponosno pove Komazec. Še vedno zagnan in poln energije, le da je za njim že znatno več podjetniške kilometrine in več kot ducat referenčnih projektov. Vsem pa je skupno, da so izvedeni po modelu energetskega pogodbeništva. To je zgodba o GGE.

Da so dosegli to, da so jim naročniki – gre predvsem za industrijo in hotele - v zgolj petih letih povsem zaupali svojo energetiko, pa je bila po sogovornikovih besedah ključna kompetentnost GGE-jeve ekipe, ki danes šteje natanko ducat članov. »K sreči imamo tudi zaledje lastnikov, to sta Gorenje in Energetika Ljubljana, ki sta prav tako zelo zadovoljna z našim delom, na nek način pa tudi sama jamčita za dolgoročnost partnerstva z nami. Kar je še pomembneje pri tem, pa je, da gre pri tem za tradicionalni energetski družbi, ki sta druga bolj kot prva v preteklosti bolj gledali na svojo osnovno dejavnost, a sta z nami spregledali, da lahko tudi sami razširita svoj bodoči ponudbeni portfelj.«
Aktivno pa sodelujejo tudi z Geoplinom, ki je bil sicer med tremi ustanovitelji GGE-ja – od tod tudi ime podjetja -, a ga danes ni več med lastniki.

»Ni naključje, da imamo lep del referenčnih projektov v hotelski industriji, saj smo načrtno izbrali segment, kjer so naše storitve najbolj potrebne, obenem pa je panoga v stanju, ko potrebuje tudi financiranje, na čemer seveda temelji energetsko pogodbeništvo,« pojasnjuje Luka Komazec in dodaja, da »običajno strošek energije kakor tudi vode zaseda v strukturi celotnih stroškov v hotelski industriji precej visok delež stroškov in iz tega razloga se vsi ukrepi prav tu najhitreje obrestujejo v obliki energetskih prihrankov«. Kot uspešna primera Komazec omenja denimo vgradnjo 800 kW in 890 kW sistemov za soproizvodnjo toplote in električne energije (SPTE) na zemeljski plin v Thermani Laško in v Zdravilišču Radenci.

Njihov najodmevnejši projekt pa je postavitev energetskega objekta s toplotno črpalko za izkoriščanje energije morja v Grand hotelu Bernardin. Podoben projekt so nedavno »ponovili« za hotel Salinera, prav tako na domači Obali. Toplotno črpalko in zaenkrat edinstven sistem ultrafiltracije, kjer gre za to, da s filtracijsko tehnologijo regenerirajo večino odpadnih bazenskih vod in jih v kakovosti pitne vode vračajo v ponovno uporabo, pa so v sodelovanju z družbo Istrabenz plini vgradili v Aquaparku Žusterna. Čeprav ta projekt ni bil tako odmeven kot njihov prvi projekt za izkoriščanje energije morja v Bernardinu, pa gre tudi tu za edinstven sistem, ki združuje vse obnovljive vire toplote, ki so smiselni na lokaciji. Toplota in tudi hlad se tako v Žusterni proizvajata s pomočjo treh SPTE enot posamične toplotne moči 40 kW ter s pomočjo toplotne črpalke (250 kW), ki kot vir toplote neposredno koristi morsko vodo.

Po principu ključ v roke so tudi izvedli enega izmed najbolj naprednih energetskih projektov v Sloveniji - izkoriščanje sončne energije za hlajenje objekta z absorbcijskim hladilnim agregatom za naročnika Institut Jožef Stefan, ki je največji raziskovalni inštitut v Sloveniji. Za največji trgovski center pri nas, ljubljanski Citypark, pa izvajajo energetsko svetovanje.

Od sodobnega k zgodovinskemu – v Ljubljani je GGE sodeloval tudi pri celoviti sanaciji centralne kotlovnice na Ljubljanskem gradu, kjer so s pomočjo najnovejših tehnologij in optimizacijo stroškov obratovanja sistema porabo zemeljskega plina zmanjšali za kar 28 %. Pridobili so tudi koncesijo za dolgoročno oskrbo objekta Osnovne šole Žužemberk s toplotno energijo, dosegli pa so, da je letni strošek za ogrevanje šole po izvedbi projekta prenove kotlovske opreme in dobavo toplote iz biomasne kotlovnice za več kot 10 odstotkov nižji. Še odstotek višji prihranek za ogrevanje s 50 kW kogeneracijo so dosegli v Domu starejših Medvode, izvedli pa so tudi več kot sto razširjenih energetskih pregledov objektov tako v industrijskem, javnem kot zasebnem sektorju, med drugim tudi v Telekomovih objektih.

Večji industrijski partnerji, s katerim sodelujejo, so še Paloma, Trimo in Žito, ni pa skrivnost, da so prvi referenčni projekt v industriji izvedli v domačem Gorenju, kjer so s pomočjo implementacije informacijskega sistema za nadzor nad porabo energentov ter ciljnega spremljanja porabe električne energije, zemeljskega plina, toplote, hladu, vode in komprimiranega zraka prispevali k zmanjšanju stroškov za energijo za kar milijon evrov.