Nova študija Univerze Oxford razkriva, da se bodo elektroenergetska podjetja, če zamujajo s podnebnimi ukrepi, ujela v 114 milijard evrov visoko dolžniško past.
Na podlagi podatkov 29 največjih dobaviteljev energije v Evropi in Združenem kraljestvu so raziskovalci Univerze Oxford ocenili, da znaša njihova potencialna skupna izguba naložb 114 milijard evrov, če ne začnejo vlagati v podnebne ukrepe.
Ta številka predstavlja tisto, kar okoljski ekonomisti imenujejo ‘dolžniška past’, povzema študijo Euobserver.
Naložbe v velike naftne, plinske ali premogovne projekte so drage. V preteklosti so si podjetja, ki izkoriščajo fosilna goriva, že vnaprej izposodila večino potrebnega kapitala za projekte in pričakovala, da bodo dolg poplačala s prihodki od prodaje električne energije iz fosilnih goriv, je pojasnjeno.
Toda zaradi podnebnih sprememb je treba energetsko infrastrukturo zamenjati za bolj zeleno, preden je dolg odplačan. Ta tako imenovana ‘nasedla sredstva’ predstavljajo enega temeljnih izzivov, s katerimi se soočajo velika energetska podjetja v dobi podnebnih sprememb, je izpostavljeno v študiji.
Ena od raziskav nevladne organizacije Corporate Europe je medtem pokazala, da energetska podjetja še naprej lobirajo za čim daljšo življenjsko dobo ‘fosilne’ infrastrukture.
Po besedah vodilnega avtorja zgoraj omenjene oxfordske študije Conorja Hickeyja bi morala ta podjetja namesto tega zdaj začeti vlagati v trajnostno energijo, da bi ustvarila različne vire dohodkov. »Podjetja lahko še vedno financirajo prehod, vendar bi jim lahko celo petletna zamuda povzročila resne finančne težave,« je izpostavil.
Kot je pojasnil, bodo podjetja, ki odlašajo z naložbami v novo zeleno energijo in se namesto tega zanašajo na dediščino fosilnih goriv, imela manj časa za poplačilo dolga, obenem bodo manj privlačna za vlagatelje.
To je zato, ker je sposobnost financiranja novih zelenih projektov odvisna od bilančnega stanja podjetja. Če ima podjetje velik dolg in veliko sredstev iz fosilnih goriv, ki so izgubila velik del svoje vrednosti, se bo njihova bonitetna ocena znižala, zaradi česar se bodo nove naložbe v zeleno tehnologijo podražile, saj bodo posojilodajalci zaračunali višje obresti, pojasnjuje omenjeni portal.
Temu se lahko podjetja izognejo z zgodnjim vlaganjem v zeleno energijo. »Energetska podjetja so že zelo krhka, vendar se bo povpraševanje po električni energiji do leta 2050 povečalo za 280 odstotkov,« je opomnil Hickey. »To je velika priložnost za ta podjetja,« meni.
Ena od ključnih besed energetskega prehoda je negotovost, tako glede časa sprememb, narave alternativ, ki bodo na koncu uspele, kot posledic za obstoječe in prihodnje akterje energetskega gospodarstva, pa so izpostavili avtorji v še eni nedavni študiji Oxfordskega inštituta za energetske študije (OIES). Med ključnimi izzivi, ki jih je treba nasloviti za uspešen energetski prehod, so po navedbah iz študije regulativa, tehnologija, finance, vpliv na potrošnike in poslovni modeli.
Povezave
Dokumenti
Povezani članki