Povpraševanje po zelenem vodiku postaja nekoliko bolj negotovo, kar je vezano na vprašanja glede učinkovitosti, elektrifikacije in nasedlih naložb, so opozorili energetski strokovnjaki.
Raba tako imenovanega zelenega vodika je »danes tudi po najugodnejših scenarijih« 35 odstotkov manj učinkovita od neposredne elektrifikacije, je na spletnem seminarju lobističnega združenja SolarPower Europe dejala namestnica direktorice SolarPower Europe Aurelie Beuvais. Pri proizvodnji zelenega vodika se uporablja obnovljivo električno energijo in elektrolizatorje za ločevanje molekul vode.
Čeprav bi zeleni vodik potrebovali za sektorje, kjer je razogljičenje oteženo, ostaja »precej negotovosti« glede tega, katera področja to sploh so, je dejala direktorica načrtovanja pri španski energetski družbi Iberdrola Elena Leon.
Povpraševanje po vodiku se z izboljševanjem tehnologije za elektrifikacijo spreminja, »torej moramo biti previdni, še posebej pri vzpostavljanju infrastrukture, saj lahko to vodi v nasedle naložbe,« je dejala.
»Masivna« elektrifikacija, še posebej na področju ogrevanja in prometa, bi morala biti prvi korak in to postaja izvedljivo v vse več sektorjih, je dodala.
»Jasno je, da je ogrevanje stanovanj eden tistih sektorjev, ki ga je težko elektrificirati ali razogljičiti,« je dejal Jaume Loffredo, vodja energetske politike pri Evropski potrošniški organizaciji.
Obnovljivi vodik v prometu bi bil sicer v veliki meri omejen na letalski in ladijski promet, so se strinjali strokovnjaki.
V prihajajoči direktivi EU o obnovljivi energiji ne sme biti »izrazito visokih« ciljev za nizkoogljični vodik in sintetična goriva, ali e-goriva, v prometu, je dejal Geert de Cock, upravitelj enote za energetiko pri lobistični skupini Transport and Environment. To bi namreč lahko dobavitelje prisililo v rabo e-goriv v vozilih z motorjem z notranjim izgorevanjem, kar pa »nikakor ni sektor, ki bi ga bilo težko razogljičiti«, je dejal.
Proizvodnja vodika in e-goriv z novimi projekti je ključnega pomena, saj zagotovi, da ta »res prispevajo k vpeljavi obnovljivih virov«, je dodal de Cock. Potrdila o izvoru in gospodarske pogodbe o nakupu elektrike bi na tem področju igrali ključno vlogo, je dejal.
Proizvodnja vodika bi morala biti geografsko in časovno vezana na proizvodnjo obnovljive električne energije, s čimer se izognemo povečanju emisij, je dejala Elena Leon. Elektrolizator, ki se napaja z energijo iz omrežja v času manjše proizvodnje obnovljivih virov, lahko izzove še večjo rabo fosilnih goriv, je dodala.
Tako imenovana 'dodatnost' oz. to, da se elektrolizatorji napajajo z energijo iz novega projekta, je pomembno vprašanje za odjemalce, »saj opažamo na plinskih trgih po Evropi precej lažnega zelenega oglaševanja,« je dodal Loffredo.
Dodatnost je v okviru zagotavljanja, da obnovljivi vodik prispeva k zmanjšanju emisij in da se izognemo preusmerjanju obnovljive električne energije, »najbolj očitna odločitev«, je dejal Antonio Lopez-Nicolas, namestnik vodje enote obnovljivih virov in energetskega povezovanja pri generalnem direktoratu Evropske komisije za energijo.
Alexandru Floristean, vodja enote za obveščevalne podatke pri industrijski skupini Hydrogen Europe, je ob tem podprl načelo, da se povpraševanje zadovoljuje z dodatnimi zmogljivostmi za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Hkrati pa je bil kritičen do njegove implementacije, ki da predstavlja največjo regulativno oviro za razvoj trga vodika.
Nosilci projektov nimajo rešitve glede tega, kako se lotiti implementacije trenutnih pravil, ki tako postanejo »ubijalci« za industrijo, je dodal. Ukrepe je ocenil kot preveč »stroge in omejujoče«.
Povezave
Dokumenti
Povezani članki