Na tekmovanje PowerUp!, ki ga organizira največji evropski energetski pospeševalnik InnoEnergy, v Pragi pa je bil sredi junija njegov zaključek, se je letos prijavilo več start-upov kot lani pa tudi z naprednejšimi rešitvami, je povedal Jakub Miler, prvi mož InnoEnergy Central Europe in predsednik žirije, in dodal, da pa se tudi na strani InnoEnergyja zelo trudijo, da sodelujoči start-upi, ki jim uspe pridobiti potrebna sredstva, ta tudi karseda učinkovito in smotrno porabljajo. – O najpogostejših 'bolečinah' start-upov pa tudi njihovih potencialnih investitorjev so spregovorili v tekmovanje vključeni žiranti in predstavniki vidnih evropskih energetskih družb.

Michał Maćkowiak, vodja inovacij pri družbi Rafako S.A., ki podpira tekmovanje PowerUp!, je pri tem izrazil zadovoljstvo nad dejstvom, da tekmovanje vključuje start-upe z rešitvami na širšem področju čistih energetskih in z energetiko povezanih tehnologij, z njim pa se je strinjal tudi Zsolt Winkler, vodja inovacijskega vozlišča Open Innovation Hub pri MOL Group in član žirije.

Kot je dejal, prinaša tekmovanje PowerUp! sveže, osvežujoče ideje in rešitve s celotne regije tudi družbi, kot je MOL, ki, kot je pridal, pripisuje sodelovanju s start-upi – prav preko tovrstnih tekmovanj – izjemno pomembno vlogo pri svoji strategiji. Podobno vidijo svoje sodelovanje s start-upi v družbi Enerjisa, je povedala njihova glavna tehnologinja Gul Erol, ki je prav tako podprla letošnje tekmovanje. »Stranke dandanes želijo ustrezne storitve brez da bi morale razumeti kompleksnost energetskih sistemov, so pa obenem bolj ozaveščene glede pomena trajnostne energije. Po drugi strani smo domala vsak dan zasuti z novimi tehnološkimi rešitvami in se moramo znati hitreje odločati za vključitev izbranih v obstoječe poslovne modele,« je podala hiter vpogled v aktualne izzive tradicionalnih igralcev.

Na dano vprašanje je skušal odgovoriti Alex Hunter, strokovnjak za digitalno znamčenje in zvestobo strank ter ključni govorec letošnjega finalnega tekmovanja PowerUp!, ki je potekalo v Pragi. Kot je dejal, bi bil, če bi imel res konkreten odgovor na to vprašanje, milijonar, nasploh pa je menil, da morajo start-upi v prvi fazi verjeti v svoje delo, nato pa zares trdno delati. Je pa priznal, da sam investira v ljudi in ne zgolj v ideje, saj slednje – kot je dejal tudi Zsolt Winkler – vznikajo pravzaprav stalno. »Ljudje so tisti, ki bodo s svojo strastjo in predanostjo poskrbeli, da bodo njihove ideje zares zaživele,« je dejal Alex Hunter.

Drži pa tudi, tako Zsolt Winkler, da start-upi in tradicionalne družbe nikakor ne govorijo istega jezika, pa vendar prvi vnašajo disrupcijo na tradicionalnih trgih, zato se morajo zagotovo povezovati in predvsem – morajo imeti tradicionalne družbe 'na radarju' obetavne start-upe, s katerimi seveda lahko sklenejo tudi tesnejše sodelovanje.

Da morajo start-upi s svojimi rešitvami odgovarjati na zelo konkretne probleme, pa je poudarila Gul Erol, ki je izpostavila tudi pomen 'prave energije' med partnerji (start-upi in tradicionalnimi družbami). Obenem, je dodala, imajo tradicionalne družbe pogosto tudi predpisane določene poslovne postopke, start-upi pa so – ravno nasprotno – zelo agilni.

Nadalje, je menil Jakub Miler, start-upi tako tudi pogosto ponujajo rešitve za probleme, ki jih danes še ni oz. za katere zaenkrat le predvidevajo, da bodo nekoč vzniknili. Michał Maćkowiak pa je ob tem dodal, da čeravno imajo nekateri start-upi včasih dobre ideje, pa je lahko težava, ko neko rešitev že dodobra razvijejo, nato pa pridejo 'po denar' k podjetjem, kot je denimo tudi Rafako, potencialnim investitorjem pa pustijo tako le malo časa za odločitev glede možne investicije, s tem pa v bistvu postavijo v zelo nestabilen položaj lastno delo in s tem celotno rešitev, na kateri so delali in bi lahko ob drugačnem pristopu celo zelo dobro zaživela.

Med velikim finalom v Pragi je svoje rešitve pred žirijo, investitorji in predstavniki medijev predstavilo 15 energetskih start-upov. To so bili zmagovalci državnih finalov, ki so se odvili na Madžarskem, Poljskem, Češkem, Slovaškem, v Sloveniji, Litvi, Latviji, Srbiji, Turčiji, Ukrajini, Estoniji, Romuniji, Bolgariji, na Hrvaškem in v Grčiji. Ti finalisti so bili izbrani med 299 ekipami iz 24 srednjeevropskih držav, ki so se prijavile na letošnje tekmovanje PowerUp!.