Da smo v času ene največjih energetskih kriz, ki zahteva tudi pospešeno izgradnjo obnovljivih virov energije ter učinkovite postopke izvedbe, si je bilo enotnih več kot 130 udeležencev Vrha zelene energetike, ki je potekal 25. maja na Brdu pri Kranju v organizaciji Prosperie. V ospredju je bil med drugim radikalen načrt nujnih ukrepov REPowerEU, ki ga je 18. maja objavila Evropska komisija. Vodilni strokovnjaki so izpostavili izzive izgradnje novih obnovljivih virov energije, ki bodo potrebni za nadomeščanje fosilnih virov in za to potrebnih omrežij, kot tudi, fotovoltaike in samooskrbe ter vprašanj, kako se soočati z vedno višjimi cenami energentov. Zaključki udeležencev so bili enotni, da so zelo pomembna tovrstna srečanja, saj potrebujemo številna nova znanja in več povezovanja, ker bo Slovenija lahko samo s skupnimi močmi prebrodila vse izzive, ki bodo lahko trajali več let. Pričujoča energetska kriza je resen signal za še bolj pospešen zeleni prehod, saj imamo še veliko potenciala in priložnosti tako na soncu, vetru kot tudi vodiku. Potrebna je tudi diverzifikacija oskrbe z energijo, poseben poudarek pa moramo nameniti zagotavljanju za to usposobljenih kadrov in poenostaviti postopkov umeščanja v prostor, da dosežemo zeleni preboj.

Uvodoma je udeležence nagovorila dr. Jerneja Jug Jerše, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Evropska komisija je 18. maja objavila kompleksen načrt ukrepov REPowerEU, ki predlaga zmanjšanje energetske odvisnosti Evropske unije od ruskih energentov, pospeševanje uporabe obnovljivih virov energije (OVE), poenostavitve in pospešitev izdajanja dovoljen ter upravnih postopkov, ob tem pa opozarja, da je treba okrepiti elektrodistribucijska omrežja. Načrt bo vplival na industrijo in vse deležnike energetike. Na globalni ravni se pričakuje, da bo svetovno povpraševanje po energiji raslo, cene pa bodo ostale volatilne, je povedal mag. Tomislav Čorak iz Boston Consulting Group. Med najzanimivejšimi tehnologijami oziroma področji za investitorje je omenil električna vozila, hranilnike energije, sončno, vetrno in jedrsko energijo, energetsko učinkovitost, biogoriva, pametna omrežja in vodikove tehnologije. Slednje naj bi bile tudi eden bistvenih virov energetske transformacije. V prihodnosti lahko govorimo o novi situaciji, saj se ne pričakuje, da se bodo cene energentov vrnile na raven pred krizo, energetska kriza pa prinaša tudi prehransko krizo, o kateri še nihče ne govori. Mag. Boris Kupec iz Gospodarskega interesnega združenja distribucij električne energije se je strinjal, da energetske potratnosti ne bo več. Energetska revščina je pred vrati in če kdaj, je sedaj čas za prehod v zeleno energetiko. Izpostavil je, da ostajajo ključni izzivi distribucijskih podjetij, kako zagotoviti robustno omrežje, fleksibilnost, prilagajanje omrežja novim tehnologijam in upravljanje s podatki. Opozoril pa je tudi na pomanjkanje ustreznih kadrov. Dr. Dejan Paravan iz GEN-I je predstavil Strategijo razvoja elektroenergetsko-podnebnega sistema Slovenije do leta 2050, ki jo je pripravila delovna skupina SAZU. Namen te strategije je bil narediti akcijski načrt s časovnico in konkretnimi ukrepi v obdobju 2022 do 2030, v skladu z evropskimi smernicami, pri čemer so upoštevali tudi okoljske kriterije. Poudaril je, da je zeleni prehod izvedljiv in samooskrbnost možna. Prvi korak pa je zmanjševanje porabe in učinkovita raba energije. Postopke umeščanja v prostor je potrebno skrajšati, drugače prehoda ne bo mogoče speljati, pospešiti pa bo treba tudi transformacijo obstoječega elektroenergetskega omrežja, raziskave in razvoj ter posodobiti strateške dokumente. 

Mag. Erik Potočar iz Ministrstva za infrastrukturo je izpostavil, da REPowerEU prinaša dodatno varčevanje z energijo, zahteve po diverzifikaciji virov, opustitev fosilnih goriv in pospešeno uvajanje OVE, pri čemer največ upov polaga v sončno energijo. Tako uvaja postopno obvezno namestitev sončnih panelov na vse strehe, podvojitev uporabe toplotnih črpalk ter integracijo geotermalne in sončne toplotne energije. Tudi Evropska komisija ob tem ugotavlja, da so poglavitna ovira dolgotrajni postopki izdajanja dovoljenj in zato predlaga vrsto dodatnih ukrepov, ki naj bi ob oblikovanju območij potrebnih za dosego nacionalnih ciljev glede deleža OVE, le-te pohitrili. Mag. Saša Podlogar Žnidaršič iz HSE, največjega proizvajalca obnovljivih virov energije v Sloveniji ,je predstavila s kakšnimi preprekami pri povečevanju OVE se srečujejo v HSE. Veliko oviro predstavlja umeščanje v prostor, saj ima Slovenija kar 38 % oz. najvišji delež območij NATURA 2000 v Evropi. Veliko projektov ne dobi zelene luči, zaradi previdnostnega načela, uradniki pa imajo premalo izkušenj s postopki prevlade javnega interesa. Poleg tega so postopki za pridobitev dovoljenj in za spremembo namembnosti rabe zemljišč dolgotrajni, ureditev dvojne rabe zemljišč je pomanjkljiva, strateški projekti na ravni države in prioritetna območja OVE so nedefinirana, poseganje v priobalna in vodna zemljišča je prepovedano, poleg tega pa imajo občine različne prakse in različno obravnavajo služnosti, različno pa tudi obračunavajo komunalne prispevke za OVE projekte.

Mag. Boštjan Pišotek iz HESS je udeležencem predstavil strategijo vodika pri energetski tranziciji Slovenije. Strinjal se je, da se energetska geopolitka spreminja. »Ukrajinska kriza nas poziva k ukrepanju, kakšno bo to ukrepanje, pa je odvisno od nas samih.« Iz tega se lahko naučimo, da moramo biti energetsko neodvisni, tako na ravni EU kot tudi v Sloveniji. Izpostavil je, da je za trajnostne projekte na voljo dovolj sredstev, vendar pa bo treba investicije pospešiti. Pri tem je poudaril potrebo po izoblikovanju nacionalne strategije ter debirokratizaciji energetskih projektov. Sandi Ritlop iz DEM, ki je spregovoril o vetrni energiji v Sloveniji je pritrdil ostalim govorcem, da so postopki umeščanja v prostor dolgotrajni. V postopku državnega prostorskega načrtovanja in dodatno še s pridobljeno subvencijo je v Sloveniji v naboru projektov za skoraj 640 MW vetrnega potenciala s proizvodnjo preko 1 GWh. Realnost pa je, da niti eden od projektov še nima gradbenega dovoljenja. Dr. Tomaž Žagar iz Skupine GEN je poudaril, da je potrebno ukrepati sedaj. Znanje je treba spodbuditi in razširiti zavedanje, da je energetika pomembna. Jedrske elektrarne lahko poleg velikih količin elektrike zagotavljajo tudi zanesljiv in brezogljičen vir toplote, vodika in v prihodnosti tudi sintetičnega metana. Izpostavil je, da je današnji dogodek narejen ob pravem času. Evropa se trenutno sooča z velikimi izzivi predvsem zaradi izrazite odvisnosti od uvoza fosilnih virov energije iz Rusije in ukrajinske krize. »Zato je pomembno, da vsi ostali viri energije stopimo skupaj. Noben izmed virov ne bo mogel rešiti tega izziva sam; sodelovati moramo skupaj v naprednem in inteligentnem sistemu, z medsebojno izmenjavo energije in ostalih informacijskih ter energijskih faktorjev.« Aleš Pučnik, Windex je opozoril, da je v Sloveniji malo sprejemljivih lokacij za kopenske vetrne elektrarne zaradi naravovarstva ali okoljevarstva. Premierno je na dogodku predstavil nov tip vetrne elektrarne, vetrni modul Windex-X. Gre za okoljsko prijazne module, ki se jih lahko hitro postavi, izkoristek vetra je visok, vzdrževanje enostavno in življenjska doba je 60 in več let.

Bogdan Barbič, HESS in Aleš Pučnik, Windex sta se prav tako strinjala, da se trenutno soočamo z izrazito nepredvidljivimi razmerami. V Sloveniji gre za velik problem umeščanja v prostor, ki je vedno večja nočna mora za OVE. Poudarila sta, da je nemogoče nadomeščati OVE in zahtevati nedotaknjeno naravo. Če na tem področju ne bo sprememb in upoštevanja prevlade javne koristi, ne bomo mogli slediti zastavljenim ciljem OVE. 

Mag. Marta Svoljšak Jerman, direktorica področja Trajnostni razvoj, kakovost in varnost v družbi Petrol je poudarila, da je načelo ESG (ang. Environmental, Social and Governance) pomemben mehanizem v podjetjih, ki omogoča transparentnost in sledljivo poročanje in je metrika, s katero izkazujemo, kako dobri smo na nefinančnih področjih vse bolj pa izkazovanje le-teh postaja imperativ za pridobivanje finačnih virov. ESG bo v prihodnje zelo hitro postal ena glavnih tem na področju upravljanja premoženja; v Sloveniji to načelo uvaja vse več organizacij. Mojca Markizeti iz Iskraemeca je izpostavila, da je na srečo velik korak pri implementaciji trajnostnih načel bil pri njih začet že pred leti z optimizacijo lastnih procesov in investicijami v energetsko prenovo, kar danes rezultira v velikih prihrankih, ki znašajo tudi 300 im več odstotkov zgolj pri zdajšnji višji ceni elektrike.