Trajnostna gradnja se še vedno pogosto enači z energetsko učinkovitostjo. A energija je le en majhen košček širšega koncepta trajnostne gradnje, je na oktobrskem dogodku ‘Trajnostna gradnja – edina pot v prihodnost! Stavbe & Energija’ Slovenskega združenja za trajnostno gradnjo poudaril Saša Galonja z ministrstva za okolje in prostor (MOP).

»Je pa energija zagotovo velika tema in ostaja na sporedu,« pravi Galonja in dodaja, da se ravno zaradi tega, kar se dogaja z našim podnebjem in zaradi odvisnosti cele Evrope od energentov, »ki niso prav CO2 prijazni«, že okoli 15 let tako na evropski kot slovenski ravni ukvarjamo prav z energetsko učinkovitostjo stavb.

»Slovenija ima tukaj preko sistema državnih pomoči in preko Eko sklada tudi vzvode, da ne samo nekaj zaukazuje, ampak da pri tem tudi aktivno pomaga - finančno,« je na dogodku Slovenskega združenja za trajnostno gradnjo pojasnil Galonja.

Omenil je tudi, da so v južnoevropskih državah velika tema potresi in da je tudi to treba upoštevati pri trajnostni gradnji, sicer delamo »potemkinove vasi«. »Upam, da bomo uspeli v kakšne evropske projekte v naslednji perspektivi vsaj malo priti tudi s temi koncepti prenove, ki bodo šli dlje od energije v stavbah,« je dodal Galonja.

Iztok Kamenski, predsednik Slovenskega združenja za trajnostno gradnjo, je medtem spomnil, da se v stavbah uporablja kar 50 % vseh materialov in energije ter da se 33 % vseh odpadkov proizvede zaradi koriščenja stavb. »Zasuti smo s smetmi. Pravimo, da je to prilika za zelena delovna mesta v Sloveniji. Recikliranje, sortiranje, tu je naš izziv, tu lahko gre naš trud v trajnostnem gibanju,« je dejal Kamenski.

Jože Dimnik z direktorata za energijo z ministrstva za infrastrukturo (MzI), pa je omenil nedavno izdano poročilo Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPPC), v katerem »6000 znanstvenikov, strokovnjakov precej pereče govori o posledicah, če bi se ozračje segrelo preveč. Za to predvidevajo precej velika vlaganja na letni ravni, da bi to preprečili«.

Po Dimnikovih besedah se napoveduje recesija. »Bolj, kot se govori o tem, slabše je, ker potem ljudje nehajo investirati in potem res pride do recesije. Ta vlaganja bi lahko bila priložnost za to, da bi bila ta recesija blažja ali da je morda sploh ne bi bilo,« je dejal Dimnik. Omenil je dolgoročno strategijo za spodbujanje naložb energetske prenove stavb, po kateri imamo v Sloveniji tehnični potencial za prenovo okoli 18 milijonov kvadratnih metrov.

»Če bi uspeli pri prenovi prihraniti 10 litrov na kvadratni meter na leto, bi to bilo približno 180 milijonov litrov. Če liter kurilnega olja stane približno 1 evro, bi to na letni ravni prineslo prihranek v višini 180 milijonov evrov na leto. če vzamemo 10 let, smo že čez milijardo evrov. To je torej neka priložnost za prihranke,« je dejal Dimnik.

Dimnik ob tem meni, da bi morda lahko model iz področja električne energije, kjer »za strošek, ki ga sicer mesečno plačuješ za elektriko, plačuješ ta strošek nekomu drugemu, ta ti pa s pomočjo toplotne črpalke, sončne elektrarne itd. omogoči manjši odjem iz omrežja«, uporabili tudi pri energetski prenvi stavb. »Tiste stavbe, ki so zelo potratne, imajo načeloma veliko zalogo vrednosti, iz katere bi se dalo izvesti energetsko sanacijo. Pri relativno dobri donosnosti se da dobiti tudi model financiranja,« je še dejal Dimnik.