Usmerjenost v inovativne in čiste tehnologije lahko ustvari veliko poslovnih priložnosti in seveda zmanjša odvisnost držav od fosilnih goriv. Slovenija je na področju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov že dosegla zastavljene cilje za leto 2020, prav tako je na dobri poti, da doseže 25-odstotni delež energije iz obnovljivih virov. Vendar je še veliko potenciala neizkoriščenega, predvsem na področju obnovljivih virov in učinkovite rabe energije, kjer ima Slovenija progresivna podjetja, kot so Elaphe, Pipistrel, Robotina in podobni, je med drugim na konferenci z naslovom 'Energetski prehod kot priložnost za slovensko gospodarstvo', ki v organizaciji Ministrstva za infrastrukturo (MzI), Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) in Gospodarske zbornice (GZS) potekala konec aprila v Ljubljani, dejal podpredsednik Evropske komisije za energetsko unijo Maroš Šefčovič. Na konferenci je bilo slišati tudi, da bi lahko prav energetske družbe stopile na čelo prehoda v nizkoogljično družbo.

Maroš Šefčovič je pohvalil delo Slovenije na področju nacionalnega energetskega koncepta, ki lahko po njegovem služi kot osnova za nacionalni energetski in podnebni načrt za leto 2030. Dejal je: »Usmerjenost države v inovativne in čiste tehnologije lahko ustvari veliko poslovnih priložnosti in zmanjša visoko odvisnost od fosilnih goriv. Začetek je dober, saj je Slovenija že dosegla svoje cilje za leto 2020 glede izpustov emisij toplogrednih plinov, prav tako pa je na dobri poti, da doseže 25-odstotni delež energije iz obnovljivih virov. Vendar je še veliko potenciala neizkoriščenega, na primer v zvezi z rabo obnovljivih virov in energijsko učinkovitostjo.«

»Vsaka država članica EU mora delati na lastni podnebno-energetski strategiji in se vprašati tudi, kako bo modernizirala svoj transportni sistem, da bo ta nižje ogljičen, pa tudi, kako bo zmanjšala rabo energije v stavbah, skratka, kako bo prišla do zase ustreznega načrta za dejanski prehod v brezogljično gospodarstvo,« je nadalje menil Šefčovič in dodal, da zadeve, ki se 'zgodijo v Bruslju, ne smejo tudi ostati v Bruslju', pač pa morajo biti prenesene v vse države članice EU.

Za Slovenijo se mu zdi predvsem spodbudno, da večina Slovencev podpira rast deleža obnovljivih virov energije. »Če boste učinkovito spremenili t.i. 'NIMBY' (not in my back yard – ne na mojem dvorišču) v 'PIMBY' (please in my back yard – prosim, kar na mojem dvorišču), boste zmagali, saj novi obnovljivi viri vznikajo predvsem v sodobnih lokalnih skupnostih,« je položil na srce več kot sto zbranim udeležencem konference 'Energetski prehod kot priložnost za slovensko gospodarstvo'.

»Pohvalna je slovenska prizadevnost pri dosegi ciljev na področju zmanjšanja emisij toplogrednih plinov pa tudi na področju obnovljivih virov in učinkovite rabe energije, saj ima med drugim zelo progresivna podjetja, kot so Elaphe, Pipistrel, Robotina in podobni,« je nanizal Maroš Šefčovič, ki je sodeloval tudi na največjem evropskem prometnem dogodku TEN-T DAYS 2018, ki je v zadnjem aprilskem tednu potekal na Gospodarskem razstavišču.

Ko govorimo o prometu, pa si moramo Evropejci prizadevati za to, da bodo najboljši sodobni avtomobili – sodobni tako z vidika avtonomne vožnje kot z vidika rabe alternativnih goriv oz. pogonov - nastajali v Evropi, je še poudaril podpredsednik Evropske komisije za energetsko unijo. »Slovenija lahko prevzame vlogo regionalnega vodje na področju prehoda v nizkoogljični transport,« je sklenil Šefčovič, ki je Slovencem tudi čestital za tako čisto deželo.

Da lahko naša država z zares velikimi koraki stopi na pot nizkoogljične družbe, pa je nadalje poudaril tudi mag. Uroš Salobir, ki je na ELES-u zadolžen za strateške inovacije. Elektroenergetika lahko po njegovem zagotovi nove priložnosti in spodbude celotnemu gospodarstvu, »ki pa ne potrebuje bombončkov, pač pa intenzivnost in stabilnost na področju inovacij, in če želimo to podpreti v elektroenergetiki, moramo inovacije postaviti v središče našega delovanja«. To sicer pomeni povečanje stroškov tudi v energetskih družbah, a brez tega želene stabilnosti ne bomo dosegli. 

»Pa vendar, ali imajo energetske družbe sploh prave spodbude za to?« se je vprašal Salobir in tudi odgovoril, da signali, kot so kazalniki uspešnosti in regulativa, ne ponujajo povsem jasnih odgovorov. Tako bi morale po njegovem energetske družbe končno stopiti na čelo raziskovanja in inovacij – »pot, ki jo je ELES že ubral«. 

Da želi Slovenija svoje gospodarske uspehe narediti trajne, »kar nam bo uspelo le s prehodom v nizkoogljično družbo, katere del pa je večja učinkovitost izrabe virov«, pa je uvodoma dejal tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. »Zato smo v okviru izvajanja slovenske strategije pametne specializacije podprli tudi tako imenovane SRIP-e (SRIP-i so Strateška razvojno-inovacijska partnerstva, ki na ciljnih področjih Strategije pametne specializacije združujejo predstavnike gospodarstva, institucij znanja in države), skupaj pa bomo - lani in letos - za raziskave in razvoj razdelili 22 milijonov evrov. Izbrani projekti se nanašajo tudi na razvoj distribucijskega omrežja,« je nanizal gospodarski minister.