Za dosego podnebnih ciljev bo treba v energetski sistem do leta 2050 vložiti več kot 131 bilijonov dolarjev, je v svojem najnovejšem poročilu zapisala Mednarodna agencija za obnovljivo energijo (IRENA).
Več kot 80 odstotkov tega denarja bo treba vložiti v tehnologije, ki jih povezujemo z energetsko tranzicijo, vključujoč učinkovitost, obnovljive vire, elektrifikacijo končne rabe, elektroenergetska omrežja, prožnost, vodik in inovacije, ki naj bi naredile nastajajoče in nišne rešitve bolj ekonomsko upravičene, je zapisano poročilu z naslovom World Energy Transition Outlook, ki ga je junija izdala IRENA.
Trenutne vladne strategije sicer omenjajo investicije v energetiko v višini 98 bilijonov dolarjev do leta 2050, a bo treba dotlej »v področja učinkovitosti, obnovljivih virov, elektrifikacije končne rabe, elektroenergetskih omrežij, vodika in inovacij vložiti še dodatnih 33 bilijonov dolarjev. A koristi močno presegajo stroške teh investicij,« je še zapisano v poročilu.
Agencija v svojem načrtu za omejitev ogrevanja na 1,5°C predvidi do 122 milijonov novih delovnih mest v energetiki do leta 2050, kar je dvakrat več od današnjih 58 milijonov. Samo področje obnovljive energije naj bi zagotavljalo več kot tretjino vseh delovnih mest v energetiki in zaposlovalo 43 milijonov ljudi po vsem svetu ter podprlo okrevanje po pandemiji in dolgoročno gospodarsko rast.
V zadnjih sedmih letih je bilo na omrežje na letni ravni priključenih več obnovljivih zmogljivosti kot fosilnih in jedrskih zmogljivosti skupaj. Tehnologije za proizvodnjo obnovljive električne energije trenutno predstavljajo prevladujočo silo na svetovnem trgu novih elektroenergetskih zmogljivosti, saj so na mnogih trgih postale najcenejši vir električne energije, ugotavljajo v agenciji.
Leta 2020 je bilo po svetu priključenih kar za 260 GW obnovljivih proizvodnih zmogljivosti – dober štirikratnik preostalih priključenih zmogljivosti. Evropa, ZDA in Kitajska so prispevale največji delež novih obnovljivih zmogljivosti, medtem ko so afriške obnovljive zmogljivosti zavzele zgolj 1 odstotek.
V agenciji ocenjujejo, da bo proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov do leta 2030 na svetovni ravni dosegla 10,7 TW, kar pomeni skoraj štirikratno povečanje trenutnih zmogljivosti.
Vodik bo ob tem pomemben za uravnovešanje ponudbe in povpraševanja po obnovljivi električni energiji, služil pa bo tudi za dolgoročno sezonsko shranjevanje. Do leta 2050 bo potrebnih približno za 5 TW elektrolizatorskih zmogljivosti, kar je precej več od današnjih 0,3 GW.
V letu 2050 naj bi bili dve tretjini vodika zeleni – torej proizvedeni z obnovljivo električno energijo – ena tretjina pa modra, torej proizvedena iz zemeljskega plina v kombinaciji z zajemanjem in shranjevanjem ogljika. Bioenergija bi medtem v letu 2050 predstavljala 18 odstotkov skupne porabe končne energije.
Povezave
Dokumenti
Povezani članki