»Energetska revščina – tradicionalno razumljena skozi prizmo zimskega ogrevanja in udobja – zahteva učinkovito in odločnejše prepoznavanje poletnih potreb po hlajenju,« je na Focusovi spletni strani izpostavila dr. Lidija Živčič, koordinatorica mednarodnega projekta EmpowerMed, ki naslavlja izziv energetske revščine v Sredozemlju, s poudarkom na vključevanju in opolnomočenju žensk. Živčičeva ob tem opozarja, da problem poletne energetske revščine »niti ni vključen v opredelitev energetske revščine«.

Zaradi podnebnih sprememb postajajo vročinski valovi nova značilnost poletij, tako v Evropi kot tudi drugod, piše Živčičeva. Vročinski valovi vsako leto po svetu ubijejo okoli 12.000 ljudi, pojasnjuje.

»V poletnih mesecih leta 2003 so vročinski valovi v Evropi terjali več kot 70.000 dodatnih smrti. V EU si več kot petina prebivalstva (ali več kot 100 milijonov ljudi) poleti ne more privoščiti udobno hladnih domov. To pomeni, da na energetsko revščino ne bi smeli gledati le kot pojav, ko ljudje trpijo zaradi prehladnih domov, ampak tudi zaradi nevzdržno in nezdravo vročih domov poleti,« je zapisala.

Vročinski valovi in njihovi spremljajoči ekstremni vremenski dogodki, kot so suše, požari, nevihte, nesorazmerno prizadenejo najbolj ranljive dele prebivalstva, navaja. 

»Ko se pojavijo vročinski valovi, so v najslabšem položaju navadno tisti z nižjimi dohodki, brezposelni, starejši, ženske, ljudje z zdravstvenimi težavami in brezdomci, saj običajno živijo v najbolj neustreznih domovih (ali jih sploh nimajo) in imajo slabši dostop do hlajenja,« ugotavlja Živčičeva.

Študije prav tako kažejo, da bi se lahko pojavnost vročinskih valov do leta 2100 povečala do 50-krat, je v svojem zapisu izpostavila Živčičeva.

»Podnebni scenariji kažejo na povečanje števila in intenzivnosti vročinskih valov v južni Evropi, zaradi česar je regija še posebej občutljiva na škodljive vplive visokih temperatur na toplotno udobje v domovih. Skupaj z znaki, ki kažejo, da je vse več ljudi izpostavljenih različnim ranljivostim (nizki dohodki, brezposelnost ali negotova zaposlitev, starost itd.), lahko sklepamo, da se bo poletna energetska revščina v prihodnosti še povečevala,« ocenjuje.

Živčičeva ob tem opozarja, da problem poletne energetske revščine »niti ni vključen v opredelitev energetske revščine. Prav tako ostaja pomembna vrzel v informacijah, ki so nam na voljo. Medtem ko statistične službe spremljajo energetsko revščino pozimi, je o poletni energetski revščini na voljo le malo podatkov«.

Po njenih navedbah moramo nujno začeti razvijati načrte za reševanje poletne energetske revščine. 

»Načrti za prilagajanje podnebnim spremembam, ki upoštevajo bolj vroča poletja, morajo vključevati več zelenih površin v mestih, naložbe v udobna energetsko učinkovita stanovanja, dobro zasnovano ulično vegetacijo, zelene strehe in stene, ki zgradbe izolirajo in senčijo. Te načrte je treba posebej prilagoditi najranljivejšim,« meni.

Pri tem je treba po njenih navedbah dati prednost »politikam in strategijam, povezanim s prenovo stavb, da bi izboljšali splošno energetsko učinkovitost stavb in izkoristili potencial obnovljivih virov energije. Pomembni so tudi posegi v mestih, namenjeni ublažitvi toplotnih otokov na urbanih območjih, kot je vključitev zelenih površin in sistemov za senčenje mest«.

Za spopadanje s poletno energetsko revščino in energetsko revščino na splošno moramo korenito spremeniti svoj ekonomski model, še dodaja.