Energetske družbe so pred velikimi izzivi. Eden od njih so stroški vzdrževanja, saj ti predstavljajo več kot 60 odstotkov vseh stroškov. Še večji izziv, ki se ga bodo morala lotiti energetska podjetja, pa je staranje prebivalstva, je na nedavni konferenci PIES 2016 (Posvetovanje o informatiki v energetiki v Sloveniji) v Portorožu poudaril Boštjan Gabrijelčič iz družbe IBM. »Polovica zaposlenih v energetiki se bo namreč v naslednjem desetletju upokojila, zato bomo morali najti način, kako preživeti z občutno manjšo delovno silo,« je opozoril Gabrijelčič. K temu bodo veliko pripomogle nove tehnologije in digitalizacija na vseh področjih, so ugotavljali govorci.

»Kljub manjšemu številu zaposlenih v energetiki bomo morali zagotavljati, da bo sistem brezhibno deloval, da bomo še naprej imeli električno energijo in da se bomo lahko vozili v električnih avtomobilih,« je opozoril Gabrijelčič. »Manjšanje populacije je precej grozeč element. Pomanjkanje strokovnjakov je že danes težava, zato je ob razvijanju nove tehnologije to treba upoštevati,« je dejal. Poudaril je, da IBM-ovi sistemi niso namenjeni nadomeščanju ljudi, ampak le temu, da bi jim olajšali delo, jih vodili v pravilno odločitev, jih usmerjali, naučili delati bolje. »Še vedno je človek tisti, ki mora poznati vsebino. Stroji pa bodo potrjevali njegovo znanje in ga vodili,« napoveduje Gabrijelčič. »Novega inženirja je težko hitro naučiti vsega, kar je več desetletij opravljal njegov predhodnik. Tehnologija pa lahko občutno skrajša čas učenja, saj znanje predhodnikov zajema v posebne baze, ga oplemeniti in s pomočjo sistema človeka voditi skozi proces dela,« pojasni govorec.

Prepričan je, da kognitivne tehnologije spreminjajo svet, kot smo ga poznali doslej, in da digitalizacija in internet stvari nista destinacija, ampak osnova na poti v prihodnost, kjer kognitivne tehnologije spreminjajo pravila igre na področjih energetike in na vseh drugih področjih življenja. »Zmožnost zajemanja, obdelave in razumevanja brezmejnih količin podatkov ter njihove pretvorbe v nekaj novega so ključ do uspeha,« ocenjuje Gabrijelčič.

»Danes doživljamo eksplozijo povezanosti podatkov. Pridobimo 80 do 90 odstotkov vseh podatkov, vprašanje pa je, kaj bomo z njimi naredili, kako jih bomo pretvorili v koristno informacijo,« je dejal Gabrijelčič in dodal, da poplave podatkov človeški razum in obstoječe tehnologije več niso sposobni obdelati. »Naslednji korak je zato uvedba sistemov, ki za razliko od današnjih sistemov analitike, pri kateri mora človek/analitik vedeti, kaj išče, nov sistem sam analizira podatke in predlaga človeku, kaj naj gleda/išče,« je dejal Gabrijelčič. Pri tem pa igra pomembno vlogo tudi povezanost naprav.

Tudi v energetiki se povezanosti naprav ne bo mogoče izogniti. »Do leta 2020 bo na svetu povezanih 1,5 milijarde naprav, IBM pa bo v štirih letih v to področje investiral tri milijarde dolarjev. Do leta 2020 bo povezanih naprav več, kot je mravelj na Zemlji,« je udeležence konference opozoril Gabrijelčič. Poudaril je, da imamo danes tudi že tehnologije, s katerimi lahko maso zbranih podatkov obvladujemo.