Zvišanje zavezujočega cilja Evropske unije za leto 2030 o deležu energije iz obnovljivih virov na 42,5 odstotka z možnostjo dodatnega prostovoljnega povečanja za 2,5 odstotne točke ne bo zadoščalo za okrepitev evropske energetske varnosti in izpolnitev njenih podnebnih ciljev, je dejala analitičarka mislišča Ember.

Zakonodajalci Unije so 30. marca dosegli načelni dogovor o zvišanju veljavnega cilja o 40-odstotnem deležu energije iz obnovljivih virov, ki ga je Evropska komisija predlagala leta 2021 v sklopu prizadevanj za zmanjšanje evropskih ogljikovih izpustov za najmanj 55 odstotkov do leta 2030 glede na leto 1990.

Nekateri opazovalci, kot je Ember, so upali, da se bodo zakonodajalci dogovorili o zvišanju zavezujočega cilja na vsaj 45 odstotkov, predvsem ker evropske države prav zdaj zaradi vojne v Ukrajini mrzlično iščejo alternative ruskemu plinu. »Zakonodajalci s to odločitvijo očitno prepoznavajo, da je Unija sposobna do leta 2030 doseči 45-odstotni delež energije iz obnovljivih virov in bi ga morala doseči,« je dejala analitičarka mislišča Ember Sarah Brown. »Toda s tem, ko so za 2,5 odstotne točke tega cilja ostali pri nameri, niso povsem izkoristili priložnosti za okrepitev energetske varnosti in izpolnitev podnebnih ciljev.«

»Zdaj je nujno, da države članice sprejmejo ambiciozne ukrepe za izpolnitev cilja v celoti, da bodo imele koristi od evropskega energetskega prehoda,« je dodala.

Mislišče Ember je decembra v poročilu zapisalo, da bi z zvišanjem evropskega cilja o deležu energije iz obnovljivih virov s 40 na 45 odstotkov prepolovili uvoz plina ter med letoma 2025 in 2030 zmanjšali stroške plina za 200 milijard evrov. Ob tem je poudarilo, da bodo tehnologije za proizvodnjo čiste energije, kot vse kaže, presegle pričakovanja za izpolnitev cilja o 40-odstotnem deležu in bo Unija z njimi na dobri poti, da do leta 2030 doseže 45-odstotni delež, z več podpore pa lahko celo 50-odsotnega.

V nevladni organizaciji CAN Europe medtem pravijo, da bi bil cilj o 45-odstotnem deležu energije iz obnovljivih virov v Uniji goli minimum glede na energetsko krizo in gibanje cen ter akutno potrebo po odpravi odvisnosti od ruskih fosilnih goriv. Kot so dodali, s kakršnim koli nižjim ciljem tvegamo, da bo »evropski energetski prehod izgubil zagon«.

»Domet je treba še povečati,« so dejali. »S ciljem o deležu energije iz obnovljivih virov v višini 50 odstotkov ali več do leta 2030 bo Unija na pravi poti, da do leta 2040 doseže podnebno nevtralnost.«

Medtem v okoljski organizaciji Focus menijo, da dosežen dogovor o povečanju deleža OVE v skupni porabi energije v Evropski uniji na 42,5 odstotka do 2030 ni v skladu z znanstvenimi dognanji ter ne sledi nuji po ambicioznem prehodu na OVE in hitrem odmiku od fosilne energije. Cilj bi moral biti 50 odstotkov, poudarjajo.

Walburga Hemetsberger, glavna izvršna direktorica združenja SolarPower Europe, pa pozdravlja dejstvo, da se je »Unija usmerila na pot, ki vodi k najmanj 45-odstotnemu deležu do konca desetletja«. Kar zadeva prostovoljno povečanje za 2,5 odstotka, »imamo zdaj nalogo, da uporabimo evropska orodja, ki so na voljo, da zagotovimo izpolnitev dodatnega cilja«. »In seveda je 45-odstotni delež spodnja meja, ne zgornja. Prizadevali si bomo, da do leta 2030 zagotovimo čim več energije iz obnovljivih virov.«